TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V konkretnem primeru je dejstvo, ali je sporna nepremičnina skupna last tožnika in matere prvega toženca oziroma tašče druge toženke, predhodno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna rešitev tudi konkretne zadeve.

Če bi se ugotovilo, da je sporna nepremičnina skupna lastnina tožnika in matere prvega toženca oziroma tašče druge toženke, kot to zatrjujeta toženca, predstavlja tožbeni zahtevek na izročitev sporne nepremičnine tožniku nedeljivo obveznost (416. člen OZ). Če je upnikov nedeljive obveznosti več, sme posamezni upnik zahtevati, naj dolžnik izpolni samo njemu le, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev (drugi odstavek 416. člena OZ), kar pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal. V nasprotnem primeru bi namreč tožnik kot skupni lastnik v nasprotju z voljo skupne lastnice, torej matere prvega toženca oziroma tašče druge toženke, na ta način uveljavil izključno posest na nepremičnini, kar pa je v nasprotju z upravičenji skupnega lastnika oziroma solastnika, da ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena SPZ).