Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

3849. Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Brestanica – Območje gradu Brestanica (EŠD11168),

Brestanica – Grad Rajhenburg (EŠD 46).

Enoti imata zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.

Grad Rajhenburg, postavljen na strmem skalnem pomolu nad Brestanico, je najstarejši na Slovenskem izpričani srednjeveški grad, v virih omenjen že leta 895. Grad z izjemnimi prostorskimi sklopi iz različnih obdobij stavbne zgodovine, zlasti z romanskim obrambnim stolpom, romansko dvonadstropno in gotsko dvonadstropno kapelo ter z najstarejšo ohranjeno profano grajsko slikarijo na slovenskih tleh, datirano v 20. leta 16. stoletja, je današnjo podobo dobil okrog leta 1600, ko ga je Gall pl. Gallenstein preoblikoval v mogočno renesančno rezidenco s poligonalno tlorisno zasnovo. Grad je imel izjemno vlogo kot zbirališče izgnancev med drugo svetovno vojno.

Spomenik Grad Rajhenburg (EŠD 46) obsega zemljišče, parcelne številke *75/1, *75/2, *75/3, 116, 118, 119, vse k.o. Brestanica. Spomenik območje gradu Rajhenburg (EŠD 11168) obsega zemljišče, parcelne številke *228, *75/1, *75/2, *75/3, *76/1, *76/2, 112/1, 112/2, 113, 114/1, 115, 116, 117/1, 117/2, 118, 119, 120/1 (del parcele: vzhodni del gozda do jugozahodnega vogala parcele št. 156/6), 120/12, 120/13, 120/2, 121, 152, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 155/1, 155/2, 156/1 (del parcele: južni in osrednji del plantažnega sadovnjaka do južnega vogala parcele št. 156/3), 156/6, 3/1, 5/1, 5/2, 561, 562/3 (del parcele: južni in osrednji del poti do južnega vogala parcele št. 156/3), vse k.o. Brestanica. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 24. 6. 2003, Uradni list RS, št. 65/03, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 200 metrov od grajskega kompleksa ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: