TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 137/2003 z dne 28. 2. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. Ig 2000 /00341 z dne 15. 5. 2002 se ne sprejme.

Pritožnik v ustavni pritožbi niti ne navaja, da bi v postopku pred pritožbenim sodiščem uveljavljal take pritožbene razloge, ki bi zahtevali odločanje o njegovi odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe. V izpodbijanem sklepu mu je Višje sodišče pojasnilo, da v kolikor se izpodbijani sklep nanaša na nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ima pritožnik omejen ugovor, o katerem odloča prvostopenjsko sodišče. Ustavno sodišče pa mu tudi pojasnjuje, da ima poleg tega tudi možnost uveljavljati ugovore, ki bi zahtevali odločanje o njegovi materialni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, Okrajno sodišče pa take ugovore obravnava kot ugovore po 12. točki 55. člena ZIZ in jih je mogoče vložiti tudi po izteku roka. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo sodišč in dejstvo da pritožnik pravo razume drugače od sodišč pa ne zadostuje za ugotovitev kršitve katerekoli z ustavo zagotovljene človekove pravice in svoboščine.