TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu G.P. v pogojni obsodbi določena enotna kazen 2 leti zapora izreče, v pogojni obsodbi določen posebni pogoj, po katerem bi moral oškodovancema v roku 18 mesecev od pravnomočnosti sodbe povrniti pridobljeno protipravno premoženjsko korist, in sicer D.K. v višini 2.273,88 EUR, R.L. v višini 1.786,02, J.P. v višini 200,86 EUR, M.H.P. v višini 3.832,81 EUR, J.M. v višini 1.610,55 EUR, D.H. v višini 1.597,58 EUR, A.H. v višini 3.608,66 EUR, R.Č. v višini 1.058,90 EUR, J.G. v višini 3.883,73 EUR, J.S. v višini 2.225,65 EUR, V.M. v višini 1.661,33 EUR, pa ne izreče.

II. V ostalem se pritožba okrožne državne tožilke, pritožba obdolženčevega zagovornika pa v celoti zavrneta kot neutemeljeni ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženi mora plačati sodno takso v višini 420,00 EUR.

Obseg kaznivosti je pri obeh zakonskih opisih enak in tudi kazen je v primeru zastopnika premoženjske koristi drugega pri kaznivem dejanju izneverjanja po 215. členu KZ-1 enako visoko predpisana. Različen je le nomotehnični pristop, ko je pri kaznivem dejanju zlorabe zaupanja po prvem (in ne drugem) odstavku 220. člena KZ zastopnikovo ravnanje inkriminirano v temeljni obliki, vendar z enakim kaznovalnim okvirjem kot tedaj, ko je postalo sestavni del kvalificirane oblike pri sedanjem kaznivem dejanju izneverjanja po drugem odstavku 215. člena KZ-1.