TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba tožeče stranke zoper izpodbijano III. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne, pritožbi toženih strank pa se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po spremembi v I. - IV. točki izrekla glasi:

I. Toženi stranki MP in P d.o.o. sta dolžni v 15 dneh od prejema sodbe tožeči stranki solidarno plačati zakonske zamudne obresti od glavnice 116.387,68 EUR za čas od 04.04.2001 do dne, ko je vsota zapadlih, pa ne plačanih zakonskih zamudnih obresti dosegla višino glavnice. Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne, ko je vsota zapadlih, pa ne plačanih zakonskih zamudnih obresti dosegla višino glavnice, se zavrne.

II. Tožena stranka P d.o.o. je dolžna v 15 dneh od prejema sodbe tožeči stranki plačati 116.387,68 EUR in sicer do te višine solidarno z obveznostjo MP, ki je določena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 372/2002 z dne 16.06.2006.

III. Zavrne se tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko P d.o.o. še za plačilo glavnice 16.311,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04.04.2001 dalje do plačila.

IV. Zavrne se tožbeni zahtevek zoper prvo toženo stranko MP še za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 16.311,37 EUR z obrestmi od 04.04.2001 dalje do plačila.

2. V preostalem delu se pritožba toženih strank zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se V. točka izreka sodbe v stroškovnem delu spremeni tako, da sta toženi stranki v roku 15 dni dolžni solidarno plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 426,07 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

4. Pritožniki sami nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje dolžnost plačila glavnice pravilno naložilo le drugi toženi stranki. To nikakor ne pomeni, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo glavnice za obe toženi stranki. Ugodilo mu je za drugo toženo stranko, za prvo pa ne, saj je dolžnost plačila restitucije tožeči stranki naloženo že z ukrepom odvzema premoženjske koristi s pravnomočno sodbo v kazenski zadevi.

Toženi stranki sta solidarno odgovorni, ker sta škodo povzročili skupaj, pri čemer ni mogoče natančno razmejiti, kolikšno škodo je povzročila katera, obe stranki pa sta bili med seboj tesno povezani. Prvotožena stranka je dolžna plačati na podlagi navedene pravnomočne sodbe v kazenskem postopku, drugotožena pa na podlagi predmetnega postopka, in sicer solidarno s prvo toženo do višine glavnice, ugotovljene v tem postopku.

Odločitev sodišča prve stopnje o stroških ne upošteva dejstva, da stroški tožeče stranke zaradi plačila nagrade in stroškov izvedenca bistveno presegajo stroške toženih strank. Ob upoštevanju okoliščin primera, da je vsaka izmed strank v tem postopku uspela le v določenem obsegu, višje sodišče zato zaključuje, da tudi stroški z izvedencem pravdne stranke bremenijo v enakih delih.