TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 710/99 z dne 17. 10. 2001 in sodba Upravnega sodišča št. U 2175/97 z dne 22. 6. 1999 se razveljavita. Zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje.

V upravnem postopku je ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave uveljavljena zlasti z določbo 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - ZUP), ki med temeljna načela upravnega postopka uvršča načelo zaslišanja strank. To načelo zahteva, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za zakonito in pravilno odločbo. Enako je določal tudi prejšnji Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, p.b. - ZUP86), ki je veljal v času odločanja upravnih organov. Če stranki ni dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank, ki obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ker upravni organ prve stopnje ni ravnal v skladu z navedenim, temveč je sam ugotovil obstoj nelojalnega ravnanja pritožničinega prednika, ne da bi pritožnici dal možnost, da se izjavi glede obstoja tega pogoja, je kršil pritožničino pravico iz 22. člena Ustave. Ta kršitev niti v pritožbenem postopku niti v postopku pred pristojnima sodiščema ni bila odpravljena.