IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča in odločba Ministrstva za notranje zadeve se odpravita.
Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
1. Če upravni organ pri odločanju o državljanstvu na podlagi 40. člena ZDRS nesporno ugotovi, da bi sprejem neke osebe v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, njeno prošnjo mora zavrniti. Vlogo lahko zavrne tudi v okviru polja lastne presoje tega, kaj je vsebina besedne zveze "da predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države". Če pa upravni organ ne more zanesljivo ugotoviti niti, da bi sprejem neke osebe v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, niti, da je oseba vredna zaupanja v tolikšni meri, da njen sprejem v državljanstvo ne predstavlja tveganja za ohranitev javnega reda, varnosti ali obrambe države, odloči po prostem preudarku.
2. Ustava v 22. in 23. členu določa temeljna jamstva poštenega postopka. V 23. členu zagotavlja pravico do neodvisnega, nepristranskega in zakonitega sodnika, ki mora o posameznikovih pravicah, dolžnostih in obtožbah zoper njega odločiti brez nepotrebnega odlašanja. Člen 22 zagotavlja minimalna procesna jamstva posameznika v postopku. Pošten postopek terja tudi seznanitev osebe, o katere pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih odloča upravni organ, z razlogi te odločitve. Tudi odločba, izdana po prostem preudarku in na podlagi določbe, v kateri je zakonsko dejansko stanje opisano z nedoločenimi pravnimi pojmi, je podvržena naknadni presoji njene pravne pravilnosti. Upravni organ mora zato v taki odločbi napraviti oceno zakonskega dejanskega stanja, navesti stanje stvari, pomembno za zakonito in pravilno odločbo, dokaze, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, in preudarke, ki so upravni organ vodili pri odločanju.
3. Ker upravni organ v odločbi o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ni navedel, kakšno vsebino je dal nedoločenim pravnim pojmom, s katerimi zakon opredeljuje dejansko stanje, ni navedel dejstev, na podlagi katerih je napravil sklep o pritožnikovem delovanju zoper Slovenijo, niti dokazov, ki bi taka dejstva potrjevala, niti preudarkov, ki so ga vodili pri odločanju, je bilo s tako odločbo kršeno ustavno zagotovilo o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave).
4. S tem, ko je sodišče v upravnem sporu na podlagi odgovora upravnega organa na tožbo samo opredelilo odločilna dejstva, da je sploh lahko presojalo zakonitost upravne odločbe, je kršilo določbo o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave. V odločbi, izdani po prostem preudarku in na podlagi določbe, v kateri je zakonsko dejansko stanje opisano z nedoločenimi pravnimi pojmi, morajo biti odločilna dejstva in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, navedeni v obrazložitvi odločbe upravnega organa.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.