TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke in zagovornika obtoženca se pritožbi zagovornika deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenski sankciji, stroških postopka in odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako:

- da se obtoženega iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da naj bi

„1. v drugi trajnejši življenjski skupnosti z drugim grdo ravnal, ga pretepal in z njim boleče in ponižujoče ravnal ter ga zalezoval in ga s tem spravljal v podrejen položaj, dejanje pa je bilo storjeno tudi proti osebi, s katero je storilec živel v drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, s tem, da je od začetka leta 2016 do 13. 3. 2020, v E. na F. ulici in v G., B. B., s katero sta bila v zunajzakonski skupnosti do 16.1.2019, večkrat zmerjal in žalil, da je »cipa, prašiča, drolja, kurba, da si želi, da rodi mrtvega otroka, da naj crkne, da je debela, zavaljena in nesposobna«, jo vsaj desetkrat s plosko roko ali s pestjo udaril po obrazu in v rebra, jo najmanj desetkrat poslal iz njunega doma, da je jokala, da ne bi ostala zunaj, ji pregledoval telefon, da je videl, s kom komunicira, prav tako:

- jo je točno neugotovljenega dne poleti 2016 zmerjal in žalil s prej navedenimi žaljivkami, ji pregledal mobilni telefon, da ugotovi, s kom si je dopisovala ali pošiljala emaile, jo z rokami tolkel po obrazu in jo večkrat boksnil v predel reber,

- po 16.1.2019, ko je njuna zunajzakonska skupnost že razpadla, pa jo je večkrat zmerjal in žalil s prej navedenimi žaljivkami ter ji pisal: »pička ena hinavska, kurba (lažniva, neumna, pofukana, smrdljiva, ušiva, dvolična ničvredna, zajebana), prašiča (hinavska, lažniva, zabita), cipa (smrdljiva, hinavska), smet smrdljiva, gnoj hinavski, kuzla, fukara lažniva, prokleta podla smet mrtva, crkn lajdra, umri, pohabi se, bom gobec stolkel, lahk ti pa tudi obe roke polomim, gnoj, gobec ti bom razbil prašiča, smet izkoriščevalska, krvavo boš scala...«, se pogosto vozil pred njenim domom na naslovu H. v G. in vpil, da je »drolja in cipa«, ji grozil, da jo bo sklofutal, ji v mesecu septembru ali oktobru 2019 zagrozil, da jo bo ubil s pištolo, dne 21.12.2019 pa je prišel do nje domov, jo sklofutal in brcnil v stegno leve noge, da je imela modrico, prav tako ji je pregledoval telefon, da je videl, s kom komunicira, ter spremljal njeno lokacijo po GPS-u, tako tudi dne 13.3.2020, ko jo je po tem, ko je videl, kje se nahaja, poklical in ji zagrozil, da bo prišel v lokal, da jo bo sklofutal, ter jo pri tem žalil s prasico, ko pa je prišel v lokal I. na J. v K., se je B. B. skrila v skladišče, on pa je prišel za njo in od nje zahteval telefon, skočil nanjo, jo odrinil in ji iz rok vzel telefon, pri čemer jo je zadel v obraz, da je krvavela in je poiskala zdravniško pomoč; s takšnim ravnanjem pa je B. B. spravljal v podrejen položaj in je tako trpela večletno psihično in fizično nasilje nad njo, tudi po tem, ko je njuna izvenzakonska skupnost že razpadla, saj se je počutila grozno, bilo jo je strah ter se je A. A. bala, saj ni vedela, česa je še sposoben, zaradi česar se dejanj iz strahu pred njim ni upala prijaviti policiji vse do decembra 2019 in je prejete poškodbe skrivala, med drugim je tudi glede poškodb z dne 27.2.2018 ob zdravniški obravnavi navajala, da je padla, prav tako jo je bilo sram in se je počutila prizadeto.“, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1;

- pri dejanju pod točko 2. se iz opisa izpusti besedilo: „in prestrašen“;

- se v izrečeni pogojni obsodbi ob nespremenjeni določeni kazni 1 (enega) leta zapora za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 zniža določena kazen za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 na 2 (dva) meseca zapora in določena enotna zaporna kazen zniža na 1 (eno) leto in 1 (en) mesec zapora, preizkusna doba pa zniža na 2 (dve) leti, pri čemer se ukrep varstvenega nadzorstva po 63. členu KZ-1 in navodilo, da obiskuje posvetovanje na Društvu za nenasilno komunikacijo po 2. točki tretjega odstavka 65. člena KZ-1 ne izreče.

- v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 se oškodovanko po tretjem odstavku 105. člena ZKP napoti na pravdo;

- v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov, obremenjujejo proračun.

II. V preostalem se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih izpodbijana sodba potrdi.

Obtoženi je nedvomno izvrševal verbalno kot tudi fizično nasilje nad oškodovanko, vendar je bilo nasilje, predvsem verbalno, vsaj deloma vzajemno, prav tako oškodovankin strah ni dosegal praga intenzivnosti, ki se zahteva za izpolnitev podrejenega položaja. Glede na njune stike, ki so tudi med posameznimi epizodami nasilja ter celo med veljavnostjo ukrepa prepovedi približevanja potekali tudi na pobudo oškodovanke, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka obtožencu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim družila na podlagi lastne svobodne volje in odločitve. Pritožbeni senat zaključuje, da je tako podan vsaj razumen dvom o obstoju podrejenega položaja oškodovanke v konkretnem razmerju z obtoženim, kar pomeni, da mu kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ni dokazano.

V konkretni zadevi je obtoženčevo izjavo, da "ima ror, s katerim bo vse navrtal", nedvomno treba razumeti kot grožnjo s smrtjo z uporabo strelnega orožja, kar objektivno gledano predstavlja grožnjo, zmožno povzročiti vznemirjanje ali občutek strahu za življenje ali telesno celovitost pri vsaki povprečni osebi. Zakonski znak resnosti grožnje je tako podan, posebej upoštevaje, da med oškodovancem in obtoženim ni šlo za neko tesno razmerje in medsebojno poznavanje osebnih lastnosti in značilnosti, po podatkih spisa pa je bil obtoženi ob izreku grožnje tudi razburjen zaradi domnevnih spolnih odnosov C. C. z B. B.

Obtoženca tudi ne ekskulpira dejstvo, da je oškodovanec povedal, da se izrečene grožnje ni ustrašil. Ne gre spregledati, da predstavlja alternativno obliko izvršitve tega kaznivega dejanja poleg namena ustrahovanja tudi namen vznemirjanja. Oškodovanec je namreč izrecno povedal, da je izrečena obtoženčeva izjava pri njem vzbudila nelagodje, bil je jezen na obtoženca, pomislil je na splošne dogodke iz časopisov, ko ljudje grozijo, nato pa te grožnje uresničijo, tudi sam je v preteklosti že bil žrtev roparjev, ki so ga zvezali in mu grozili s pištolo, zato mu take grožnje res niso v redu.