Portal TFL
Davčna obravnava napitnin z vidika prejemnikov
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Iz prakse za prakso (PR-DAV 4-4/24) Vprašanje davčne obravnave pri prejemnikih napitnin, ki so v delovnem razmerju pri izvajalcu dejavnosti, in fizičnih osebah, ki prejmejo napitnino in izvajajo storitveno dejavnost kot s. p. ter pri izvajalcu dejavnosti niso zaposleni, je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov ter o tem pripravil strokovno razlago.
BESEDILO
IZHODIŠČE
Napitnino Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot manjšo vsoto denarja, ki se doda plačilu za storjeno uslugo.1 Veliki slovenski leksikon (VSL, 2005) pa kot denar, navadno drobiž, ki ga da gost natakarju, nosaču ali sobarici za dobro opravljeno delo in prijazno postrežbo; znaša do 10 odstotkov vrednosti storitve.2
V Zakonu o igrah na srečo (ZIS) sta opredeljena napitnina in njeno razdeljevanje v 91. členu. Tam je določeno, da se napitnina, ki jo dajejo igralci na srečo v posebne skrinjice, všteva v prihodke koncesionarja in v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost. Iz delitve napitnine so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja.
Pravila oziroma ureditev razporejanja napitnin so lahko različna, zato je različna tudi davčna obravnava. Napitnina je lahko namenjena le neposrednemu izvajalcu storitve,3 pri čemer lastnik lokala nima dostopa do te napitnine. Lahko pa lastnik storitvenega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in da se v dogovorjenih časovnih intervalih razdeli med sodelujoče, ki so v lokalu lahko formalnopravno zaposleni in v delovnem razmerju ali pa v praksi svoje storitve izvajajo kot samostojni in neodvisni izvajalci (na primer v organizacijski obliki samostojnega podjetnika).
Za pravilno obdavčitev kot dohodka iz zaposlitve iz 37. člena ZDoh-2 ali obdavčitev kot dohodka iz dejavnosti iz 48. člena ZDoh-2 ni toliko pomembna formalnopravna pogodbena podlaga, ampak je za obdavčitev kot dohodka iz delovnega razmerja ali kot dohodka iz dejavnosti odločilno vprašanje tržnega obnašanja posamezne osebe, izkazovanje podjetniške iniciative in prevzemanje podjetniškega tveganja oz. odvisnosti ali neodvisnosti od naročnika.4
Na tej podlagi in skladno s pojasnilom FURS-a5 izdajamo strokovno razlago.