TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. 236-735/2004/87 (1232-04) z dne 10. 1. 2011 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrže.

Sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, ki se nanaša na prošnjo za status begunca in subsidiarno zaščito zaradi vsebinskega ujemanja z določbo 51. člena ZTuj-1 („prepoved prisilne odstranitve tujca“), hkrati pomeni tudi presojo načela non-refoulement v smislu ZTuj-1 s tem, da je načelo non-refoulement iz 51. člena Tuj-1 zgolj dodatno varovalo tega načela ius cogens za primer, ko bi prišlo do spremenjenih razmer v izvorni državi tujca po izvršljivosti odločbe o mednarodni zaščiti in v takem primeru ima stranka možnost na pristojni organ vložiti predlog za dovolitev zadrževanja po 52. členu ZTuj-1. Prva kršitev (2. odstavka 32. člena in 1. odstavka 76. člena ZMZ) v izpodbijani odločbi je torej podana, ker izrek, s katerim sta bili zavrnjeni prošnji za mednarodno zaščito, ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnici prostovoljno zapustili Slovenijo.

Druga procesna nezakonitost v izpodbijani odločbi je podana zaradi tega, ker tožena stranka ni zaslišala drugo-tožeče stranke in ker ni ugotavljala vseh pravno-relevantnih dejstev v zvezi z drugo-tožečo stranko in bolezenskim stanjem dihal in ledvic prvo-tožeče stranke v kontekstu subsidiarne zaščite za obe tožnici.

V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju Romov v BiH niti z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca zaradi morebitnega preganjanja Romov niti z vidika ugotavljanja pogojev za subsidiarno zaščito glede vračanja zavrnjenih prosilk za azil, ki sta pripadnici romske narodnosti o tem, kam se te osebe vračajo in kakšne so tam socialne, higijenske, zdravstvene, varnostne, humanitarne razmere. Zato je tožena stranka kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.