TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani sklep spremeni v 1. točki in se ugovoru delno ugodi tako, da se sklep o izvršbi razveljavi in izvršba ustavi za zakonske zamudne obresti od 50.414,29 EUR za čas od 21. 6. 2010 dalje, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdi.

II. Dolžnik mora upniku v roku osmih dni plačati nadaljnje izvršilne stroške v znesku 553,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar med strankami ni sporno, prisojeno predstavlja odškodnino, ki jo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan plačati upniku po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, v katerem zakon vzpostavlja odgovornost za posledico, na podlagi katere je zavod, ne glede na svojo krivdo, dolžan upravičencu izplačati odškodnino, ki je navzgor omejena z višino obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že odločba na prvi stopnji ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Ker gre torej v konkretni zadevi za plačilo odškodnine, katere temelj je določen v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 in ne v določbah OZ, ni mogoče uporabiti pravila iz 376. člena OZ.

Višje delovno in socialno sodišče v drugem in tretjem odstavku izreka izvršilnega naslova dolžniku ni naložilo plačilo glavnice v smislu običajne glavnice kot odmene za neko storitev, niti ne kot glavnico v smislu višine odškodnine, temveč je naložilo plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar predstavlja glavnico kot tako. Zamudne obresti tečejo do dejanske izvršitve ustrezne odločbe, kar pa dolžnik ni ugovarjal.