TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Televizijski signal iz omrežja kabelske televizije ne predstavlja
premične stvari v smislu 9. odst. 45. člena Kz RS.

S širitvijo omrežja kabelske televizije so se začele širiti tudi
različne zlorabe, ko posamezniki, ki se niso vključili v to omrežje
in niso plačali priključka, skušajo brez dovoljenja uporabljati to
omrežje. V praksi se tako pojavljajo primeri, ko posamezniki zapičijo
dve igli v kabel, ki je speljan k naročniku kabelske televizije,
vlomijo v razdelilno omarico kabelske televizije in kable spojijo z
napeljavo navadne skupinske antene, pri čemer pogosto pride tudi do
povzročitve motenj pri spremljanju televizijskega programa,
posredovanega preko kabelske televizije naročnikom.
Pri takšnih posegih v omrežje kabelske televizije se zastavlja
vprašanje, ali je lahko televizijski signal, posredovan preko
kabelskega sistema, premična stvar oziroma predmet kaznivega dejanja
tatvine. Takšna ocena je možna le preko razlage 9. odstavka 45. člena
KZ RS. V tem členu določen pomen izrazov predstavlja pravo obliko
avtentične razlage zakona. Tako se po 9. odstavku tega člena za
premično stvar šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za
svetlobo, toploto, pogon ali za premikanje. Očitno je, da po tej
razlagi TV signal iz kabelskega omrežja ne more predstavljati
premične stvari. Takšnega televizijskega signala po nobeni od metod
za razlago kazenskega zakona ne moremo uvrstiti v omenjeni pojem
premične stvari. Kolikor bi skušali omenjen televizijski signal
določiti kot premično stvar, bi to pomenilo sklepanje po podobnosti
oziroma uporabo analogije, v tem primeru analogije legis oziroma
zakonske analogije, ki je v kazenskem pravu prepovedana. Uporaba
takšne analogije je namreč v nasprotju z načelom zakonitosti, z
ustavo SFRJ (2. odstavek 181. člena), ustavo Republike Slovenije
(221. člen) in kazenskim zakonom SFRJ.
Nedovoljena uporaba televizijskega signala iz omrežja kabelske
televizije teda ne more biti pravno opredeljena kot kaznivo dejanje
tatvine po 165. členu KZ RS. Zastavlja se vprašanje, ali je takšna
nedovoljena uporaba sploh lahko kaznivo dejanje. Kot predmet
kaznivega dejanja bi lahko šteli le samo napeljavo, torej
televizijski kabel in razdelilno omarico. Protipraven poseg v takšno
napeljavo ne more predstavljati kaznivega dejanja poškodovanja ali
uničenja javnih naprav po 244. členu KZ RS, saj ne nastane posledica
tega kaznivega dejanja v obliki motenj v preskrbi prebivalstva ali
gospodarstva. Prav tako tudi ne bi moglo biti podano kaznivo dejanje
poškodovanja stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov po 181.
členu KZ RS, tudi če bi šteli omrežje kabelske televizije za javno
napravo, ker z njihovo poškodbo ne nastane znatno zmanjšana
uporabnost stavbe ali prostorov, kar je posledica omenjenega
kaznivega dejanja. Možna bi bila edino pravna opredelitev kaznivega
dejanja poškodovanja tuje stvari po 177. členu KZ RS, kolikor bi
storilec naklepno poškodoval kabel ali razdelilno omarico, pri čemer
bi se zavedal, da bo s tem povzročil motnje drugim naročnikom
kabelske televizije in s tem to omrežje napravil nerabno.
Takšni primeri obstoja kaznivega dejanja bodo seveda izjemni, ni pa
možen niti postopek zaradi prekrška, saj zakon o javnem obveščanju
predvideva kot prekršek le spremljanje televizijskega programa brez
prijavljenega televizijskega sprejemnika. Očitno je torej, da v teh
primerih pomeni neupravičen poseg v kabelsko televizijsko omrežje le
civilni delikt oziroma možno podlago za vložitev odškodninske tožbe
ali tožbe zaradi motenja posesti.