na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sklep X Ips 195/2015 - dovoljenost revizije - denacionalizacija - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
18.6.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sklep X Ips 195/2015
INTERNA OZNAKA
VS1015121
SENAT, SODNIK
Martina Lippai (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Peter Golob
INSTITUT VSRS
dovoljenost revizije - denacionalizacija - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - vprašanje za predhodno odločanje SEU - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
PODROČJE VSRS
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
IZREK
Revizija se zavrže.
JEDRO
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker revidentka, ki nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, ni izkazala, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki je izražen v denarni vrednosti (odškodnina), niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče je o pravnem vprašanju, ki ga uveljavlja revidentka, tj. pomenu bilateralnih pogodb, sklenjenih med dvema tujima državama (konkretno FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala, za razlago določbe drugega odstavka 10. člena ZDen že sprejelo stališča. Revidentka pa ne trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od teh stališč.
Upoštevaje, da gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti z dolgotrajnostjo postopka in finančnim bremenom, ki ga tak postopek predstavlja, niti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
Ker revidentka, ki nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, ni izkazala, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki je izražen v denarni vrednosti (odškodnina), niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče je o pravnem vprašanju, ki ga uveljavlja revidentka, tj. pomenu bilateralnih pogodb, sklenjenih med dvema tujima državama (konkretno FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala, za razlago določbe drugega odstavka 10. člena ZDen že sprejelo stališča. Revidentka pa ne trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od teh stališč.
Upoštevaje, da gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti z dolgotrajnostjo postopka in finančnim bremenom, ki ga tak postopek predstavlja, niti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.