TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

Spreminjanje položajev v dirki, premikanje iz ozadja proti vodilnemu položaju, nenadno pospeševanje, ogromna konkurenca med konji … To je tisto spektakularno v konjeništvu. V zadnjem, ravnem odseku dirkališča se polje razširi in pogled na stezo se lahko v nekaj sekundah popolnoma spremeni. Tisti v ospredju se lahko vsak trenutek pomaknejo nazaj, tisti zadaj pa lahko nenadoma pospešijo in se prerinejo v ospredje. Kateri bo prvi prišel v cilj? Stavniki nestrpno opazujejo ciljno črto, da bi videli, kako so se odrezali konji, s katerimi igrajo.

To je del konjeništva. Konjeništva, ki je na eni strani zgrajeno iz ljubezni do živali in narave, športnih aktivnosti, tekmovanj, zmag, sprostitve, na drugi pa iz bitk za zmago, manipulacij, denarnih podkupovanj in prevar. In ne glede na to, kako se trudimo v njem videti le najboljše in uživati v njegovih dobrih plateh, se je skoraj nemogoče izogniti nitim vseh slabih lastnosti, ki ga sestavljajo.

Finančne prevare v konjeništvu se lahko pojavijo v različnih oblikah, kot so prevara pri vrednotenju konj, lažno predstavljene lastnosti konj, nezakonite manipulacije s financami sponzorjev ali lastnikov, ponarejeni veterinarski pregledi, pa tudi nepošteno ravnanje pri prodaji in nakupu opreme ter drugih virov. Ob tem pogosto pride do neustrezne zaščite potrošnikov in pomanjkanja mehanizmov, ki bi zagotovili večjo preglednost in odgovornost v tej panogi.

Konjeništvo, tradicionalno povezano z eleganco, športom in kulturno dediščino, je v sodobnem času postalo tudi izjemno donosna in kompleksna industrija. V zadnjih desetletjih se je panoga močno razvila, kar se odraža v številnih profesionalnih tekmovanjih, visokih investicijah in poslovnih transakcijah, kjer imajo konji pogosto ključno vlogo. Kljub tej zunanji lepoti in prestižu pa se v ozadju konjeniškega trga skrivajo tudi temne plati, ki ogrožajo tako kupce kot prodajalce.

Finančne prevare ne ogrožajo le denarnega premoženja, temveč tudi ugled in zaupanje, ki sta ključnega pomena za nadaljnji razvoj in profesionalizacijo konjeniške industrije. Namen tega članka je predstaviti celovit pregled problematike finančnih prevar v konjeništvu, osvetliti ključne oblike in vzroke za pojav takšnih prevar ter predlagati konkretne ukrepe za zaščito vseh deležnikov.

2 KONJENIŠTVO KOT POSEL

V konjeništvu nikoli ni bilo nobenih pravil. Na splošno v preteklosti konji niso bili dojeti kot lastnina, ampak le kot imetje. Bili so »predmet«, ki se je lahko uporabljal pri menjavi, nakupu in prodaji; veljalo je načelo »imeti in nato zavreči«. S konji so delali v skladu s filozofijo, da so preprosto živali, ki jih je treba izrabiti; bili so kot stroji, ki so jih ljudje potrebovali samo za izpolnjevanje svoje volje. Učinkoviti so bili le, dokler so bili sposobni opravljati delovne naloge, nato pa za človeka preprosto niso bili več uporabni.

Ustanoviteljica poslovnega konjeniškega združenja Equine Business Association (EBA) Christina Jones imenuje konjeništvo kot eno največjih industrij, ki je skrita vsem na očeh. Večina ljudi zunaj (in mnogi znotraj) panoge ne ve ničesar o obsegu in pomenu konjske industrije v svetu. Po mnenju Steva Elliota iz podjetja Alltech je letni gospodarski vpliv industrije konj velik – vključuje približno 300 milijard dolarjev in 1,6 milijona delovnih mest za polni delovni čas (Steve Elliot, 2020). Industrija konj vpliva na ameriško gospodarstvo v večji meri kot filmske storitve, železniški promet, proizvodnja pohištva in opreme ter cigaret. Industrija neposredno zaposluje več kot 700 tisoč ljudi. Od teh delovnih mest je 450 tisoč zaposlitev za polni delovni čas, ostala so zaposlitve za krajši delovni čas in sezonsko delo (Equo, 2017).

Tabela 1 (povzeto po FEIF Conference, 2009) prikazuje razvoj konjeniškega športa v Nemčiji med letoma 1976 in 2010. Število tekmovalcev se je v tem obdobju za več kot enkrat povečalo, enako pa velja tudi za število registriranih tekmovalnih konj. Ogromen porast je tudi v številu tekmovanj ter posledično tudi v startih na tekmovanjih in denarnih skladih, ki so nagrada za najboljše tekmovalce, sestavljeni so pa iz startnin, lastnih sredstev ali donacij sponzorjev.

Tabela 1:Razvoj konjeniškega športa v Nemčiji med letoma 1976 in 2010

Vir: povzeto po FEIF Conference, 2009

Razvoj konjeniškega športa v Nemčiji od leta 1976 do 2010 kaže na izjemno rast in razvoj konjeniške industrije v preteklih štirih desetletjih. Razlike v številkah za vsako kategorijo so precejšnje, kar odraža širitev in profesionalizacijo tega področja. Ti podatki odražajo izjemno rast in razvoj konjeništva kot športne in poslovne panoge. Povečanje udeležbe na dogodkih in števila dogodkov, finančne vrednosti in kakovosti tekmovalnih konj in tekmovalcev je dokaz, da se industrija razvija v smeri večje profesionalizacije, večjih vlaganj in širše globalne prepoznavnosti.

Za primerjavo, v Sloveniji je leta 2013 delovalo 35 tekmovalnih, 19 netekmovalnih in 7 podpornih klubov (Klubi – člani KZS, 2013). Čeprav se Slovenija v ničemer, kar je povezano s tekmovalnimi konji (tekmovanja v preskakovanju ovir, dresurno jahanje in kasaštvo), ne more primerjati z državami z razvitim konjeništvom, kot so Nemčija, Nizozemska, Francija, Velika Britanija ali Italija, pa se raven športnega konjeništva tudi pri nas v zadnjih letih zvišuje. S tem se zvišuje tudi število posameznikov, udeleženih v konjeniškem športu in financah, ki ga sestavljajo (Klubi – člani KZS, 2013).

3 ANALIZA TRGA IN KONJENIŠKE PREVARE

Finančna slika in vrednosti konj se v Sloveniji izjemno razlikujejo v primerjavi z državami z razvitejšim konjeništvom. Konjeništvo v Sloveniji ne kaže enake finančne slike in tudi uporabniki storitev so posamezniki, ki so v to pripravljeni investirati mnogo manj. Večinoma gre za amaterje in ljubiteljske konjarje, ki jim konjeniški šport predstavlja obstransko dejavnost in vir financiranja, ali pa sponzoriranje konjeniškega športa predstavlja neka druga dejavnost. Dejstvo je, da se konji v Sloveniji prodajajo za maksimalno nekaj sto tisoč evrov, kar v svetovnem merilu zagotovo ni konkurenčno, kjer so vrednosti več milijonske.

Raziskavo o konjeniških prevarah smo izvedli v mesecu juniju in juliju 2024. V raziskavi je sodelovalo 66 anketirancev. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena spletna anketa, oblikovana v angleškem jeziku, kar je omogočilo sodelovanje anketirancev iz različnih evropskih držav. Vzorec je zajemal posameznike, ki so neposredno ali posredno vključeni v konjeniško industrijo, kot so prodajalci, kupci, trenerji in drugi strokovnjaki. Raziskava je bila izvedena med anketiranci iz različnih evropskih držav kot so: Italija, Nemčija, Belgija, Slovenija in druge.

Raziskava je pokazala številne zanimive vpoglede v stanje konjeniškega trga, njegove dinamike, prednosti ter izzive, s katerimi se srečujejo tako kupci kot prodajalci konj. Kljub temu je večina transakcij, kot je bilo pričakovano, vezana na domači trg. Večina anketirancev je navedlo, da so posel izvedli v Sloveniji, s tem pa Slovenija ostaja ključni trg. Nemčija prav tako kaže velik potencial, medtem ko druge evropske države igrajo manjšo vlogo v tem segmentu. Kar 73 % anketirancev ima več kot dve izkušnji v konjeniškem poslu, kar nakazuje, da trg dosega zrelost, vendar je še vedno prisoten segment z manj izkušenj, ki zahteva dodatno angažiranost in razvoj.

Graf 2: Države realizacije konjeniškega posla

Glede na cenovne razrede konjev je največ anketirancev sodelovalo pri prodaji konjev v cenovnem razredu med 15.000 in 30.000 evri, kar je najbolj pogost segment v tej raziskavi. To je srednji razred, kjer se najpogosteje znajdejo konji, že primerni za športnike, vendar še vedno dostopni širši javnosti. Sledijo prodaje v višjih cenovnih razredih, med 30.000 in 50.000 evri, kjer je udeleženih manj anketirancev, medtem ko prodaja v zelo visokih cenovnih razredih (nad 150.000 evrov) praktično ne obstaja. Pogosto uporabljeni način plačila pri prodaji konjev je gotovina (73 % transakcij), čeprav 27 % transakcij vključuje druge oblike plačila, kar kaže na potrebo po širši uporabi alternativnih plačilnih možnosti, zlasti pri večjih poslovnih transakcijah.

Graf 3: Načini rešitve konjeniške prevare

Ko gre za iskanje konjev, so priporočila med najpomembnejšimi kanali, čemur sledijo spletne strani in osebna poznanstva, ki prav tako igrajo pomembno vlogo. Le nekaj anketirancev je konje našlo na avkciji, kar kaže, da ta način iskanja ni najbolj pogost. Formalizacija transakcij je še posebej pomembna v tem sektorju, saj kar 88 % transakcij vključuje pisno pogodbo, kar zagotavlja pravno zaščito vseh vpletenih strani. Vendar pa so napake v pogodbah, kot so nepravilni podatki o prodajalcu ali kupcu, še vedno precej pogoste, saj jih je izkusila tretjina anketirancev. Kljub temu pa so v večini primerov pogodbe jasne, saj 76 % anketirancev ni imelo težav s pogoji v pogodbi.

Pomemben izziv v tem sektorju pa so tudi prevare, ki jih je izkusilo kar 64 % anketirancev. Najpogostejša prevara je bila, da so kupci pridobili konja, ki je bil poškodovan, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in natančnem preverjanju konjev pred nakupom. Prevare pogosto vključujejo tudi napačne informacije o ceni in stanju konja, zlasti v primerih, ko so bili konji preplačani ali zamenjani.

Ključna ugotovitev raziskave pa je, da so prevare v konjeniškem poslu še vedno pogoste, vendar so le redki primeri, ko so bile te prijavljene. To nakazuje pomanjkanje zaupanja v pravosodni sistem ali težave pri uveljavljanju pravic kupcev in prodajalcev. Za zmanjšanje tveganja prevar bi bilo priporočljivo večje zaupanje v pravne postopke in večja preglednost v transakcijah, vključno z obveznim veterinarskim pregledom in boljšo dokumentacijo transakcij.

Na koncu raziskava poudarja potrebo po večji zaščiti tako kupcev kot prodajalcev, da bi zmanjšali tveganja, povezana s prevarami in povečali zaupanje v celotno industrijo.

3 ZAKLJUČEK

Če gledamo na splošno, prevare v konjeništvu predstavljajo le majhen delež vseh prevar, ki se dogajajo pri trgovanju, predvsem zaradi relativno majhnega števila ljudi (elita), ki se s konjeništvom ukvarja, pa vendar se vseeno pojavljajo. Lahko pa zatrdimo, da so tovrstne prevare navadno bolj diskretne in težko prepoznavne, saj vključujejo prefinjene tehnike manipulacije ali zavajanja. Najpogostejša vrsta prevare v konjeništvu je lažno oglaševanje konj in ponarejanje dokumentacije, s katero prodajalec zapelje kupca do nakupnega procesa, ki ga ta zaključi s plačilom kupnine. Na drugi strani je največja prevara v konjeništvu na splošno pranje denarja, ki se izvaja v ozadju prodajnih poslov, ki pa ga vedno spremljajo še dodatne, vidnejše in otipljivejše prevare v ospredju.

Rezultati raziskave so pokazali, da so finančne prevare v konjeništvu prisotne in pogoste. Večina anketirancev je poročala o osebnih ali poslovnih izkušnjah s prevarami pri prodaji konjev. Vzrok za tako visoko pojavnost je predvsem nezadostna pravna zaščita in pomanjkanje preverjenih transakcijskih postopkov. Kljub pogostosti prevar se je izkazalo, da večina primerov ni prijavljenih ustreznim organom. Razlog za to je predvsem pomanjkanje transparentnosti in kompleksnost dokazovanja prevar, kar vodi v občutek nemoči med žrtvami. Med najbolj pogostimi oblikami prevar so bile ugotovljene manipulacije s prodajo konjev, lažno predstavljene lastniške pravice in pranje denarja preko zapletenih finančnih transakcij. Poleg tega ja raziskava osvetlila tudi zavarovalniške prevare, kjer so lastniki konjev manipulirali z dokumentacijo, da bi pridobili višje odškodnine.

Na podlagi raziskave sklepamo, da so prevare v konjeništvu, natančneje pri nakupu ali prodaji konj, pogoste in v večini primerov tudi odkrite, ampak premalokrat prijavljene ali razrešene. Priporočila, oblikovana na podlagi pregledanih virov in rezultatov analize trga, so, da kupec:

• pred nakupom se poglobiti v vse možne informacije o konju,
• preučiti zgodovino konja, v kolikor je ta dostopna,
• poskusiti najti osebe, ki so bile v stiku s konjem ali imajo informacije o njem prek drugih,
• opraviti veterinarski pregled, ki nedvomno zmanjša verjetnost skritih ali starih poškodb ter lažnih informacij o zdravstvenem stanju konja.

Za zaščito tako kupcev kot prodajalcev v konjeniški industriji je ključno vzpostaviti sistem, ki povečuje transparentnost in pravno varnost.

Finančne prevare v konjeništvu predstavljajo resen izziv za celotno industrijo, saj vplivajo na finančno varnost, zaupanje med deležniki ter dolgoročni razvoj panoge. Raziskava je pokazala, da je ključnega pomena vzpostavitev celovitega sistema, ki bo omogočil učinkovito preprečevanje prevar in zagotovil varno poslovno okolje za vse vpletene. S pravo kombinacijo zakonodaje, tehnoloških inovacij in nenehnega izobraževanja je možno ustvariti trdno osnovo za varno poslovanje, kar bo dolgoročno pripomoglo k ohranjanju prestiža in integritete konjeniške industrije.

In kljub temu, da bodo prevaranti tako v konjeništvu kot drugih panogah in dejavnostih vedno obstajali, je prvo in najpomembnejše to, da sami nismo del tega in tega pojava ne širimo, temveč zatiramo. Naš cilj naj bo svet ustvariti lepši in našim naslednikom pustiti lepo in pošteno okolje.

4 LITERATURA IN VIRI

Elliot, S. (2020). Today's equine industry. Alltech. Pridobljeno 20. 3. 2024 s spletne strani: http://www.alltech.com/blog/posts/todays-equine-industry

Equine. (2019): The equine industry: a global perspective. Pridobljeno 11. 10. 2024 s spletne strani: https://equinebusinessassociation.com/equine-industry-statistics/

Equo. (2017). The Horse Industry by the Numbers. Pridobljeno 9.10.2024 s spletne strani: https://www.ridewithequo.com/blog/the-horse-industry-by-the-numbers

Kranacher, M.-J., Riley, A. R. Jr. in Wells, T. J. (2011): Forensic Accounting and Fraud Examination. New Yersey: John Wiley & Sons.
Bratkovič, U. (2013): Priprava modela za izvedbo temeljnih izhodišč za razvoj konjeniškega športa v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani – Fakulteta za šport.

NL times (2021). Money laundering widespread in the Dutch horse-trading business, Tax Authorities say. Pridobljeno 15. 8. 2024 s spletne strani: https://nltimes.nl/2021/08/07/money-laundering-widespread-dutch-horse-trading-business-tax-authorities-say

Vlietstra, A. (2024). 6 of the most expensive horses ever sold. Pridobljeno 15. 6. 2024 s spletne strani: https://www.horseandhound.co.uk/features/5-worlds-most-expensive-horses-588118

O avtorjih:

** Ana Bizjak je magistrantka magistrskega šudija na Visoki šoli za računovodstvo in finance.
*** Doc. dr. Mateja Gorenc, Visoka šola za računovodstvo in finance, Ljubljana; Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Celje; B2, Visoka šola za poslovne vede, Ljubljana