TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se v celoti glasi:

„1. Ugotovi se, da je tožena stranka z dnem 30. 4. 2014 nezakonito prekinila delovno razmerje s tožnikom, oziroma da je dne 30. 4. 2014 nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena med pravdnima strankama.

Kar zahteva tožnik več (ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 3. 2014 nezakonita in se razveljavi), se zavrne.

2. Ugotovi se, da delovno razmerje med pravdnima strankama ni prenehalo dne 30. 4. 2014, temveč je trajalo do 25. 6. 2014 z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.

Kar zahteva tožnik več (trajanje delovnega razmerja od 26. 6. 2014 dalje za nedoločen čas), se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku za čas od 30. 4. 2014 do vključno 25. 6. 2014 priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter mu izplačati vse zapadle plače oziroma nadomestila plač in vse druge denarne prejemke iz delovnega razmerja, mu obračunati in plačati vse pripadajoče davke in prispevke, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov z 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, višji tožbeni zahtevek iz tega naslova (za čas od 26. 6. 2014 do 30. 12. 2014) pa se zavrne.

4. Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od 30. 4. 2014 do 25. 6. 2014.

Kar tožnik zahteva več (vpis v matično evidenco od 26. 6. 2014 dalje) se zavrne.

5. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 141,13 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo in je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 92,48 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Pri toženi stranki so obstajale finančne težave, saj je imela v letu 2013 in 2014 več kot 200.000,00 EUR zapadlih terjatev, odplačevala je kredit, na njenem bančnem računu pa je bilo ves čas negativno stanje. Zato je sprejela določene ukrepe, med drugim zmanjšanje števila zaposlenih za enega delavca, pri čemer se je odločila, da odpusti tožnika, njegovo delo pa razporedi med preostale tri delavce. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Tožena stranka vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni opravila skladno z ZDR oziroma ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo glede odklonitve sprejema pisanja. Vročevalec bi moral na vročilnico navesti dan, uro in razlog odklonitve ter kraj, kjer je pustil pisanje, namesto, da je navedel le datum ter da tožnik noče podpisati. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 25. 3. 2014. Tožnik je odpoved s priporočeno pošiljko po pošti prejel 20. 5. 2014 in šele ta vročitev je bila skladna z določbami ZDR in ZPP. Zmoten je zato zaključek sodišča prve stopnje, da te druge vročitve odpovedi z dne 20. 5. 2014 ne more sprejeti kot vročitev odpovedi, ker naj bi bila ta že predhodno opravljena dne 25. 3. 2014. Ker je bila odpoved pravilno vročena 20. 5. 2014, je bil tožnik nezakonito odjavljen iz zavarovanj že dne 30. 4. 2014. Odpovedni rok 36 dni je namreč pričel teči šele 21. 5. 2014, kar pomeni, da se je iztekel dne 25. 6. 2014. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je ugotovilo, da je delovno razmerje tožniku dne 30. 4. 2014 prenehalo nezakonito, in da je trajalo do dne 25. 6. 2014, med tem časom pa je tožnik upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja.