TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
1)Pravilo iz 1. odst. 70. člena in 1. odst. 72. člena Zakona o
nacionalizaciji najemnih stavb in stavbnih zemljišč, po katerem je
veljavna pogodba sklenjena pred 25. novembrom 1958 o prenosu
lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo podružbljeno 26. decembra
1958 leta, v kateri je vsaj ena stranka državljan ali drug
lastninskopravni subjekt, le če so do tega datuma bili izpolnjeni
pogoji predpisani s temi zakonskimi določili, se analogno uporabljajo
tudi v razmerju do kasnejših pogodb o prenosu lastninske pravice na
stavbnem zemljišču, ki je bilo nacionalizirano po 26. decembru 1958.
leta (razširitev gradbenega območja).
2)Ni pogodbena stranka oseba, ki ni navedena v pismeni pogodbi o
prometu pravic na nepremičninah, niti pod pogojem, da so med njo in
drugo stranko vzajemno izpolnjene obveznosti, ki so bile istočasno
dogovorjene.
3)Po zakonu o nacionalizaciji najemnih stavb in stavbnih zemljišč
je prednostno pravico uporabe (gradnje) lahko prenesel na tretjo
osebo le tisti prejšnji lastnik, ki jo je lahko sam pridobil in to
pod pogojem, da je to pravico tudi pridobitelj lahko pridobil
(obvezna razlaga 1. odst. 40. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih
stavb in stavbnih zemljišč Ur. l. FLRJ 1/63). Pod istimi pogoji je
lahko prejšnji lastnik po 15. 2. 1968. leta prenesel to pravico samo
na zakonskega partnerja, potomca, posvojenca, starše in posvojitelje
(1. odst. 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišče v mestih in
naseljih mestnega značaja). Ob gornjih omejitvah se lahko po 1.
juniju 1974. leta v SRBiH prenese samo pridobljena prednostna pravica
uporabe (10. člen Zakona o stavbnem zemljišču v družbeni lastnini -
Ur. l. SRBiH 13/74).
4)Z gradnjo na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini se brez pravice
uporabe (gradnje) ne more pridobiti trajne pravice uporabe.
ORIGINAL:
1) Pravilo iz čl. 70. st. 1. i čl. 72. st. 1. zakona o
nacionalizaciji najamnih zgrada i gradjevinskog zemljšta, prema kome
je valjan ugovor zaključen prije 25. novembra 1958. godine o prenosu
prava svojine na zemljištu koje je podruštvljeno 26. decembra 1958.
godine, u kome je makar jedna ugovorna stranka gradjanin ili drugi
vlasničko-pravni subjekt, samo ako su do tog datuma bile ispunjene
pretpostavke propisane u tim zakonskim odredbama, analogno se
primjenjuje i u odnosu na kasnije ugovore o prenosu prava vlasništva
na gradjevinskom zemljištu koje je nacionalizovano poslije 26.
decembra 1958. godine (proširenje gradjevinskog reona).
2) Nije ugovorna stranka lice koje nije označeno u pismenoj ispravi
ugovora o prometu prava na nekretninama ni pod pretpostavkom da su
izmedju nje i druge stranke uzajamno ispunjene obaveze koje su bile
istovremeno ugovorene.
3) prema zakonu o nacionalizaciji najemnih zgrada i gradjevinskog
zemljišta prvenstveno pravo koriščenja (gradjenja) mogao je prenijeti
na treće lica samo onaj raniji vlasnik koji ga je sam mogao
realizirati i to pod pretpostavkom da je to pravo i sticalac mogao
ostvariti (obavezno tumačenje čl. 40. st. 1. zakona o nacionalizaciji
najemnih zgrada i gradjevinskog zemljišta službeni list FNRJ 1/63).
Pod istim pretpostavkama raniji vlasnik je mogao poslije 15. 2. 1968.
godine prenijeti to pravo samo na bračnog druga, potomka, usvojenika,
roditelje i usvojitelje (čl. 5. st. 1. zakona o odredjivanju
gradjevinskog zemlljišta u gradovima i naseljima gradskog karaktera).
Uz gornja ograničenja poslije 1. juna 1974. godine u SRBiH se može
prenositi samo ostvareno prvenstveno pravo korištenja (čl. 10. zakona
o gradjevinskom zemljištu u društvenoj svojini - službeni list SRBiH
13/74).
4) Gradjenjem na gradjevinskom zemljištu u društvenoj svojini bez
prava korištenja (gradjenja) ne može se steći trajno pravo
korištenja.