TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 780/2009 z dne 22. 12. 2009 in sklep Okrajnega sodišča v Kopru št. Z 11/2009 z dne 14. 10. 2009 se razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Kopru v novo odločanje.

Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njeni pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve. Pravica do informacije je bistvenega pomena za uresničevanje pravice do izjave v postopku. Najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, je vročanje. V postopkih za izdajo začasnih odredb je zaradi učinkovitosti izdane začasne odredbe sicer dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe, temveč šele v postopku z ugovorom, vendar še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tudi če ni izrecne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče odločitev o vročanju sprejeti ob upoštevanju težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave. Ustava od sodišč ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov omogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka, oziroma do prepoznih, nedopustnih, očitno pravno nepomembnih ali neutemeljenih navedb nasprotnika, in do vlog, ki ne vsebujejo ničesar novega.