TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obdolženega A. A. iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je za koga drugega pridobil posojilo, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev za dodelitev ali odobritev take ugodnosti, s tem da je posojilodajalcu, ki je pristojen za dodelitev ali odobritev take ugodnosti, predložil neresnične podatke o premoženjskem stanju in druge podatke, pomembne za odobritev posojila, s tem,

da je kot prokurist družbe X. d. d. (v nadaljevanju X./kreditojemalec) in za družbo X. kot kreditojemalko od Banke d. d. (v nadaljevanju: Banka/banka/kreditodajalka) kot kreditodajalke, v vlogi prokurista družbe X., med drugim zadolženega za finance in računovodstvo v družbi X., pridobil kredit v višini 11.921.537,00 EUR, za opravljanje dejavnosti družbe X. s tem, da je skrbnikom podjetja X. v Banki B. B., C. C., D. D. in E. E., ki so bili zadolženi za pripravo kreditnega predloga, ki je podlaga za odločanje kreditnega odbora Banke, v katerega pristojnosti je odobravanje kreditov, navedel, da je premoženje, ki ga zastavlja v zavarovanje posojila v lasti in posesti družbe X., kar je bil pogoj za odobritev kredita (pravno veljavna in izvršljiva ustanovitev zavarovanj je pogoj za odobritev in črpanje kredita po kreditni pogodbi), zaradi česar so predstavniki Banke družbi X. odobrili kredit in dne 16. 12. 2010 podpisal kreditno pogodbo št. 000/10 o najemu kredita v višini 11.921.537,00 EUR in s podpisom na pogodbi potrdil, da so navedbe v kreditni pogodbi resnične, med drugim tudi, da je premično premoženje, ki se zastavlja, v lasti in posesti družbe X. ter istega dne v prostorih notarja F. F. iz ... sklenil notarski zapis št. SV 01/10, s katerim je bila med drugim ustanovljena zastavna pravica na opremi (strojih) v korist Banke, ter z lastnoročnim podpisom notarskega zapisa št. SV 01/10 potrdil, da so zastavljene premičnine v lasti in posesti kreditojemalca, posredovani podatki pa so bili neresnični, saj je zastavljeno premoženje dejansko v lasti družbe Y. d. o. o.

in

dogovoril spremembo pogojev financiranja na podlagi že sklenjene kreditne pogodbe št. 111/09 z dne 1. 12. 2009 v višini 40.502.666,00 EUR, s tem, da je skrbnikom podjetja X. v Banki B. B., C. C., D. D. in E. E. ki so bili zadolženi za pripravo kreditnega predloga, ki je podlaga za odločanje kreditnega odbora Banke, v katerega pristojnosti je odobravanje in sprememba kreditov, navedel neresnične podatke, da je premoženje, ki ga zastavlja, v lasti in posesti družbe X., zaradi česar so predstavniki Banke z njim dne 16. 12. 2010 podpisali dodatek št. 1 h kreditni pogodbi 111/09, v katerem je ponovno navedel, da je premoženje, ki se zastavlja, v lasti in posesti družbe X. (kreditojemalca) ter dne 16. 12. 2010 v prostorih notarja F. F. iz ... sklenil notarski zapis št. SV 02/10, s katerim je bila med drugim ustanovljena zastavna pravica na opremi v korist Banke, ter z lastnoročnim podpisom notarskega zapisa št. SV 02/10 potrdil, da so zastavljene premičnine v lasti in posesti kreditojemalca, dejansko pa je bilo zastavljeno premoženje v lasti družbe Y. d. o. o. in s temi dejanji oškodoval Banko za 6.794.000,00 EUR, kolikor znaša višina vrednosti zastavljene opreme, saj se Banka iz zastavljenega premoženja, ki dejansko ni last kreditojemalca, ni mogla poplačati,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena KZ-1.

II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanko kot tožilko Banko d. d. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 6.974.000,00 EUR napoti na pravdo.

III. Po drugem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženega, potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, potrebni izdatki oškodovanke kot tožilke in potrebni izdatki in nagrada njenih pooblaščencev obremenjujejo proračun.

Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 44042/2017 z dne 15. 4. 2021 zavzelo jasno stališče, da določba drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ (kot dopolnilna norma k določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1) predstavlja pravno podlago za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v nenujnih sodnih zadevah, pa tudi, da kazenske zadeve, v katerih se obravnava kazniva dejanja zoper gospodarstvo (t. i. gospodarske kazenske zadeve), ne spadajo med nujne zadeve v smislu tretjega odstavka 83. člena ZS, v katerih so zastaralni roki tudi v času ukrepov po ZZUSUDJZ neprekinjeno tekli dalje.

Zastaranje kazenskega pregona bi v obravnavani gospodarski kazenski zadevi nastopilo dne 16. 12. 2020. Ker pa zastaralni rok na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 - skupaj 64 dni - ni tekel, je zastaranje nastopilo dne 18. 2. 2021.