TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Drugi stavek I. točke izreka in II. točka izreka sodbe Višjega sodišča v Celju št. Cp 39/2019 z dne 11. 7. 2019 in sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 2348/2015 z dne 14. 3. 2018 se razveljavijo in se zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika zoper sodbi,  s katerima je bilo zavrnjenih več njegovih civilnopravnih zahtevkov zoper avtorja članka "Referenti in Renegati", objavljenega v tedniku Reporter dne 13. 6. 2011, in zoper izdajatelja članka. Pritožnik je trdil, da sta sodišči svobodo izražanja tožencev prekomerno zavarovali na račun pritožnikovih pravic do osebnega dostojanstva in do časti in dobrega imena.   Sodišči v pravdnem postopku v objavi spornega članka nista videli protipravnega ravnanja. Izpodbijani sodbi sta oprti na praktično enake razloge in argumente, kot sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 44250/2011 z dne 18. 2. 2016, s katero je bil avtor članka oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje razžalitve. Ustavno sodišče je z odločbo št. Up-417/16 z dne 18. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 65/21) ugotovilo, da sta bili pritožniku z navedeno kazensko sodbo kršeni pravici iz 34. in 35. člena Ustave. Poudarilo je, da je Vrhovno sodišče v kazenski sodbi odločalo tudi o koliziji pravic pritožnika do dostojanstva in do varstva časti in dobrega imena s pravico avtorja do svobode izražanja. Vendar naj Vrhovno sodišče ne bi ustavnoskladno ovrednotilo posameznih meril oziroma okoliščin obravnavanega primera, zaradi česar pritožnikovih pravic iz 34. in 35. člena Ustave ni ustrezno zavarovalo in jima pripisalo zadostne, ustavnoskladne teže.   Ker se v izpodbijanih sodbah in v kazenski sodbi zastavlja enako ustavnopravno vprašanje kolizije človekovih pravic oziroma protipravnosti objave članka "Referenti in Renegati", sodišči pa sta v izpodbijanih sodbah to vprašanje rešili z bistveno enakimi razlogi kot Vrhovno sodišče v kazenski sodbi, sta tudi izpodbijani sodbi obremenjeni z enako kršitvijo človekovih pravic pritožnika iz 34. in 35. člena Ustave, kot jo je Ustavno sodišče ugotovilo v odločbi št. Up-417/16. Sodišči pri tehtanju kolidirajočih ustavnopravnih položajev nista vzpostavili ustreznega ravnovesja med človekovimi pravicami, ki se srečujejo.