IZREK
Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08) je v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odloči o tem, na kakšen način se zagotovi seznanitev strank sodnega postopka s tajnimi podatki, ki so predloženi v postopek. Odločitev sprejme v skladu s 35. točko obrazložitve te odločbe.
Zoper sklep iz prejšnje točke izreka te odločbe ni posebne pritožbe.
EVIDENČNI STAVEK
Ker Zakon o pravdnem postopku skoraj ne vsebuje posebne ureditve za obravnavo tajnih podatkov, se tudi za sodne postopke, ki tečejo v skladu z njim, uporablja njihovi naravi neprilagojeni Zakon o tajnih podatkih. To preprečuje, da bi o vseh pomembnih vprašanjih postopka odločalo neodvisno in nepristransko sodišče.
Zaradi uporabe Zakona o tajnih podatkih tudi za pravdne postopke lahko pride do položaja, ko se mora ocena sodišča o potrebnosti in načinu izvedbe nekega dokaza oziroma o sodelovanju stranke pri njegovi izvedbi umakniti presoji predstojnika organa, ki je podatek označil za tajnega. Predstojnik organa lahko odloči, da strankam sodnega postopka ne dovoli dostopa do tajnih podatkov, upoštevnih za sodni postopek, ali da ga dovoli pod omejujočimi pogoji, ki jih sam določi.
Opustitev posebne zakonske ureditve za sodne postopke, v katerih je treba za pravilno in zakonito odločitev v sporu kakorkoli razkrivati, obravnavati in pretresati tajne podatke, preprečuje, da bi o vseh pomembnih vprašanjih postopka, še zlasti pa o zagotavljanju pravice do izjave strank (22. člen Ustave), odločalo neodvisno in nepristransko sodišče. Taka pravna praznina pomeni izvotlitev človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave in je z njo v neskladju.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.