TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pogodbeno kazen v znesku 37.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2016 do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

V presežku (zakonske zamudne obresti od 9. 6. 2014 do 23. 3. 2016) se zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.664,74 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 640,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec je imel sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktor. ZDR-1, ki je veljal v času sklenitve sporazuma in prenehanja pogodbe o zaposlitvi s tožencem, v 73. členu določa, da lahko stranki v primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi s poslovodno osebo drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da se lahko posebej in drugače dogovorita za način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka in toženec sta navedeno uredila s spornim sporazumom. V sporazumu sta se stranki dogovorili, da ob prenehanju delovnega razmerja tožencu tožeča stranka izplača odpravnino v višini 4-kratnika njegove neto plače za mesec november 2013 (25.200,00 EUR neto) in v 6. točki sporazuma sta se dogovorili, da ob morebitni zaposlitvi toženca v drugi finančni organizaciji, tožeča stranka ne bo uveljavljala prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti, toženec pa se je zavezal varovati osebne in ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in hkrati se je zavezal, da najmanj 2 leti ob podpisu sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti tožeče stranke oziroma na kakršnikoli drug način sodeloval in svetoval obstoječim komitentom tožeče stranke. V primeru kršitve te zaveze, se je toženec zavezal plačati pogodbeno kazen v višini 6-kratnika njegove zadnje neto plače. Toženec se je s sporazumom v okviru obligacijskega razmerja, ki mu na podlagi poslovodne funkcije daje večjo avtonomijo pri sklepanju pogodbe, veljavno zavezal, da določenih poslov ne bo sklepal pod pretnjo pogodbene kazni. S tem, ko pa je toženec v obdobju dveh let, kot direktor podjetja sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem, pa je kršil 7. točko sporazuma in posledično je nastala tudi obveza plačila pogodbene kazni. S sklenitvijo pogodbe s komitentom tožeče stranke je toženec kršil podpisan sporazum.

V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za pogodbeno kazen v primeru kršitev 7. člena sporazuma. To pa pomeni, da tožeča stranka za uspeh s tožbenim zahtevkom ni bila dolžna dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti. Ni mogoče enačiti pojmov odškodnine in pogodbenih kazni, saj gre za dva različna instituta, ki izvirata iz različnih pravnih temeljev. Na podlagi 223. člena OZ ima upnik namreč pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi če presega škodo, ki mu je nastala in celo če ta sploh ni nastala.