TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Eden izmed pogojev za vložitev ponovne prošnje je (poleg tega, da je bilo o prosilčevi prošnji za priznanje mednarodne zaščite že pravnomočno negativno odločeno), da oseba, ki želi vložiti ponovno prošnjo, to stori po predhodnem preizkusu, katerega namen je ugotoviti, da v ponovni prošnji ne uveljavlja okoliščin, ki so že bile predmet pravnomočne odločitve. Zato 65. člen ZMZ-1 trditveno in dokazno breme za obstoj dejstev in dokazov o okoliščinah, ki utemeljujejo vložitev nove prošnje, v celoti nalaga vlagatelju. Tako je vlagatelj tisti, ki mora predložiti nov dokaz oziroma navesti novo dejstvo. Teža novih dokazov ali novih dejstev pa mora biti takšna, da v postopku navedena dejstva in predloženi dokazi pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Glede na navedeno je toženka pravilno ugotavljala, da je celotno trditveno in dokazno breme na tožniku ter se je v zvezi s tem pravilno sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča.

Toženka je navedla (kar je za odločitev v konkretnem primeru tudi odločilno), da tožnik glede svojih navedb v postopku (torej ne drži tožnikov ugovor, da toženka ni upoštevala tožnikove izjave v postopku) ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi izkazovali neukrepanje policije ali tožnikovo dejansko ogroženost. Sodišče se strinja s toženko, da zatrjevana dejstva poškodovanja kmetijskih pridelkov s strani strica in streljanje slednjega na hišo, ker si želi stric prilastiti preostanek zemlje in hiše, sami za sebe sploh ne povečujejo verjetnosti izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito, saj tožnik ni niti zatrdil, da policija takega ravnanja strica ne bi sankcionirala, tožnik v postopku sam izpoveduje, da je policija sklicala v zvezi s tem dogodkom sestanek s starešino, kjer je stric obljubil, da ne bo več povzročal težav (in je torej policija ukrepala).