TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi upnice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko IV izreka spremeni tako, da ta poslej glasi:

Dolžnikov zahtevek za povrnitev stroškov ugovornega postopka se tudi za znesek 1.630,35 EUR s pripadki zavrne.

Nadaljnja pritožba upnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu odločitve pod točko 1 izreka potrdi.

Pritožba dolžnika zoper odločitev pod točko I izreka sklepa se kot nedovoljena zavrže.

Pritožba dolžnika zoper odločitev pod točko II, III in V izreka sklepa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v teh odločitvah potrdi.

Dolžnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Upnikova terjatev iz izvršilnega naslova je specifična terjatev, ki je nastala kot posledica upnikovega uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih členov od 255 do 260 OZ ter z učinki, ki jih določa 260. člen OZ in ki izhajajo tudi iz opredelitve obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu. Iz specifičnosti takšne upnikove terjatve pa izhaja, da dolžnik, zoper katerega je upnik z izvršilnim naslovom dosegel takšno varstvo, ni njegov osebni dolžnik, ampak realni dolžnik, ki je dolžan priznati in dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do tretjega z izvršbo na konkretno svoje premoženje.

Iz takšne narave in namena ter posledične v izvršilnem naslovu opredeljene terjatve upnika in obveznosti dolžnika, pa se tak namen, ne glede na dejansko nedenarno vsebino upnikove terjatve, v izvršbi uresničuje na način, kot to ZIZ določa za izvršbo za denarne terjatve s prodajo nepremičnin, saj je takšno izvršbo na konkretno nepremičnino dolžnik tudi dolžan dovoliti.