TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V postopku pred okrožnim sodiščem obdolženec mora imeti zagovornika ob vročitvi obtožnice tudi, če je ta zoper njega vložena le zaradi kaznivega dejanja, o katerem sodi okrajno sodišče.

Po tretjem odstavku 70. člena ZKP mora imeti obdolženec zagovornika ob vročitvi obtožnice oziroma zasebne tožbe, če gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča.

Kot sporno se v praksi pojavlja vprašanje, ali to določilo velja tudi za primere, ko je v postopku pred okrožnim sodiščem vložena obtožnica (zasebna tožba) zoper obdolženca le zaradi kaznivega dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča. Na primer, zoper enega obdolženca je vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, zoper drugega pa zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. V takšnem primeru se po določbi tretjega odstavka 269. člena ZKP vloži zoper oba obdolženca ena obtožnica ob pogojih 32. člen ZKP in izvede enoten postopek.

Pri iskanju odgovora na vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 70. člena ZKP - ali obvezno obrambo določa vrsta postopka ali kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe - je treba ugotoviti zakonodajni namen, ki je vodil zakonodajalca pri spremembi pogojev za obvezno obrambo po določbah prej veljavnega in sedanjega ZKP. Tako je drugi odstavek 70. člena ZKP iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77) določal obvezno obrambo v primerih, ko je bila vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči deset let zapora ali hujša kazen. Že primerjava navedenih določb pokaže, da je bil zakonodajalčev namen pri uzakonitvi določbe tretjega odstavka 70. člena ZKP v postopku pred okrožnim sodiščem predpisati obvezno obrambo od vročitve obtožnega akta dalje ne glede na vrsto kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe. Ta namen je toliko bolj jasen, če se upoštevajo še določbe o pogojih za glavno obravnavo, iz katerih izhaja, da v rednem postopku glavne obravnave brez zagovornika obtoženca v nobenem primeru ni moč opraviti ne glede na to, zaradi kakšnega kaznivega dejanja je vložena obtožnica ali zasebna tožba, hkrati pa je postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v primerih obvezne obrambe v določbi četrtega odstavka 70. člena ZKP urejena tako, da se zagovornik obdolžencu postavi po vložitvi (in pred vročitvijo) obtožnice. To pomeni, da mora imeti obdolženec v postopku pred okrožnim sodiščem zagovornika ob vročitvi obtožnega akta tudi, če je predmet obtožbe le kaznivo dejanje iz pristojnosti okrajnega sodišča.