TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na tožnikov nedovoljen vstop oziroma ilegalno prehajanje mej (prva alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2), ker je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil takoj, ko je mogel. Enako velja za razlog, ki ga je toženka tudi navedla kot enega izmed razlogov za izkaz begosumnosti, in sicer, da tožnik nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji (tretja alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2). Gre namreč (tudi) za t.i. milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, in ki tudi veljajo za večino prosilcev za mednarodno zaščito.

Nadalje je nezadostna podlaga za pridržanje tožnika tudi dejstvo, da je že predhodno zaprosil za mednarodno zaščito v drugih državah. Že glede na ureditev po Dublinski uredbi je logično, da se je prosilec pred prihodom v državo članico nahajal v drugi državi članici. Se pa sodišče strinja s toženko, da pa ravno to vedenje tožnika (zapustitev Nemčije in Avstrije pred zaključkom postopkov mednarodne zaščite) kaže na izrazito begosumnost tožnika.