na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cp 1651/2016 - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolaga...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
14.9.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 1651/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0060351
SENAT, SODNIK
mag. Gordana Ristin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), Barbara Žužek Javornik
INSTITUT VSRS
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolagal s skupnim premoženjem – nedopusten nagib – simuliran pravni posel – fiktiven pravni posel – ničnost prodajne pogodbe – zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – plačilo uporabnine – poziv k plačilu uporabnine – privolitev v prikrajšanje – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe – dobra vera nadaljnjega pridobitelja – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek – branje izpovedb prič v ponovem sojenju – poslovna sposobnost pravdne stranke – postavitev skrbnika – načelo prirejenosti postopkov
PODROČJE VSRS
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:
- v točki I. v zvezi s točko V. tako, da se ugotovi, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena med pokojnim A. A., kot prodajalcem, ter tožencem B. B., kot kupcem, nična ter
- v točki VIII. tako, da pravdne stranke trpijo vsaka svoje stroške postopka.
II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba prve tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je v roku 15 dni od prejema te sodbe dolžna v korist proračuna RS povrniti 762,00 EUR stroškov za pritožbo tožeče stranke in 1.859,28 EUR stroškov z odgovorom tožeče stranke na pritožbo prve tožene stranke, skupaj 2.621,28 EUR stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.
- v točki I. v zvezi s točko V. tako, da se ugotovi, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena med pokojnim A. A., kot prodajalcem, ter tožencem B. B., kot kupcem, nična ter
- v točki VIII. tako, da pravdne stranke trpijo vsaka svoje stroške postopka.
II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba prve tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je v roku 15 dni od prejema te sodbe dolžna v korist proračuna RS povrniti 762,00 EUR stroškov za pritožbo tožeče stranke in 1.859,28 EUR stroškov z odgovorom tožeče stranke na pritožbo prve tožene stranke, skupaj 2.621,28 EUR stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.
JEDRO
Ker gre za predhodno vprašanja o glavnem zahtevku (izbrisna tožba, ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona), tožnici pravnega interesa za vmesni ugotovitveni postopek niti ni bilo treba dokazovati.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.