BESEDILO
ORIGINAL:
Če sodišče prve stopnje kljub opisu dejanskega stanu, ki ustreza 3.
odstavku 166. člena KZS, kaznivo dejanje pravno opredeli po 4.
odstavku 166. člena KZS, kvalifikatorne okoliščine posebno hudega
primera iz 47. člena KZJ pa navede samo v razlogih sodbe, pomeni tako
določena pravna kvalifikacija kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo
škodo.
Zoper štiri obdolžence je bila vložena obtožba zaradi nadaljevanega
kaznivega dejanja velike tatvine po 3. odstavku 166. člena KZS. V
okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je bilo zajetih 31 dejanj. Na
glavni obravnavi je javni tožilec umaknil oziroma skrčil obtožbo za
11 dejanj, preostalo dejanje obdolžencev pa pravno opredelil kot
posebno hud primer velike tatvine po 4. odstavku v zvezi s 3.
odstavkom 166. člena KZS. Sodišče prve stopnje je sledilo
modificirani obtožbi in obdolžence spoznalo za krive ter jih obsodilo
za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 4. odstavku 166.
člena KZS. V obrazložitvi sodbe pa je pojasnilo, da so obdolženci pri
izvrševanju dejanj pokazali odločnost, trdovratnost in brezobzirnost
ter da so s svojim ravnanjem povzročili hude posledice, saj so
oškodovancem vzeli stvari v vrednosti 14,470.900.- din.
Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbam zagovornikov treh
obdolžencev, glede četrtega obdolženca pa je ukrepalo po uradni
dolžnosti in napadeno sodbo tako spremenilo, da je dejanje vseh
štirih obdolžencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje
velike tatvine po 3. odstavku 166. člena KZS. Menilo je, da je
sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obdolžencev, ko je
nekritično sledilo spremenjeni obtožbi javnega tožilca. Posebno hud
primer po 47. členu KZJ je podan, če je storilec pri storitvi dejanja
pokazal posebno odločnost, trdovratnost ali brezobzirnost in ker je
dejanje povzročilo posebno hude posledice ali pa je bilo storjeno ob
drugih posebno obteževalnih okoliščinah. Vsaj eden od subjektivnih in
eden od objektivnih elementov pa mora izhajati že iz izreka obtožbe
oziroma sodbe. Operirati z enim in drugim elementom posebno hudega
primera zgolj v obrazložitvi sodbe, ne zadostuje. To kar navaja
sodišče prve stopnje na strani 19 obrazložitve sodbe, bi moral javni
tožilec vnesti v izrek spremenjene obtožbe, saj sicer obdolženec
sploh ne ve zakaj se mu pravzaprav očita posebno hud primer kaznivega
dejanja. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje utemeljeno
dejanje obdolžencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje
velike tatvine po 3. odstavku 166. člena KZS.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.