TFL Vsebine / TFLGlasnik

Nadurno delo, ki prav gotovo vpliva na razmerje med delom in prostim časom posameznika, je v različnih delovnih okoljih pogosto predmet razprav, nemalokrat pa tudi konflikt med delodajalcem in zaposlenimi. Nadurno delo je v Sloveniji urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). ZDR-1 nadurno delo opredeljuje, določa okoliščine, v katerih je nadurno delo dopustno ter glede izvedbe nadur podaja določene omejitve. V nadaljevanju bomo raziskali ključne vidike nadurnega dela, kot jih določa ZDR-1.

Kdaj je nadurno delo sploh dovoljeno?

Zakon o delovnih razmerjih nadure in nadurno delo dovoljuje v specifičnih okoliščinah, ko delodajalec to zahteva zaradi:

• Izjemnega povečanja obsega dela: Ko pride do nepredvidenega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opraviti v rednem delovnem času.
• Preprečevanja škode ali nevarnosti za zdravje: Kadar obstaja tveganje za materialno škodo ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, mora delavec opravljati nadurno delo, da se prepreči škodna posledica.
• Odprave okvar: Če je potrebno nemudoma odpraviti okvaro na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, lahko delodajalec zahteva nadurno delo.
• Varovanja varnosti ljudi in premoženja: V primeru nevarnosti za varnost ljudi ali premoženja je nadurno delo prav tako dovoljeno.

Zakon o delovnih razmerjih nadure in nadurno delo zelo omejuje in s tem varuje delavca. Prav zaradi tega ZDR-1 za nadurno delo določa, da mora biti nadurno delo jasno opredeljeno in organizirano, kar preprečuje zlorabe s strani delodajalcev.

Kako mora delodajalec nadurno delo odrediti?

Po ZDR-1 mora delodajalec nadurno delo odrediti pisno. To je pomembno zato, da se zagotovi sledljivost in dokumentacija zahtevanega dela. V izjemnih primerih, ko pisna odreditev ni možna (na primer zaradi nujnosti dela), je izvajanje nadur dovoljeno odrediti tudi ustno. V tem primeru mora delodajalec delavcu najkasneje do konca delovnega tedna v katerem je bilo nadurno delo izvedeno, odredbo izdati tudi pisno.

Kako ZDR-1 omejuje izvajanje nadurnega dela?

Čeprav ZDR-1 omogoča nadurno delo, določa tudi pomembne omejitve. Po zakonu je nadurno delo omejeno na:

• največ 8 ur na teden,
• največ 20 ur na mesec,
• skupno 170 ur na leto.

Ne glede na zgoraj navedeno Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko zaposleni letno opravijo do 230 ur nadurnega dela, vendar morajo delodajalci za slednje pridobiti pisno soglasje zaposlenega.

Kdo lahko odkloni nadurno delo?

ZDR-1 v sklopu nadurnega dela določa tudi skupine delavcev, ki niso dolžni opravljati nadurnega dela, in sicer:

• Nosečnice in starše majhnih otrok: Delodajalec ne sme zahtevati nadurnega dela od nosečih delavk ali delavcev, ki skrbijo za otroka do treh let, brez njihovega pisnega soglasja.
• Starejši delavci: Delavci, starejši od 55 let, imajo pravico odkloniti nadurno delo oz. morajo za opravljanje le-tega podati pisno soglasje.
• Osebe, mlajše od 18 let: Osebe, ki še niso dopolnile 18 let, prav tako ne smejo opravljati nadurnega dela.
• Delavci s krajšim delovnim časom zaradi zdravstvenih razlogov: Tisti, ki delajo krajši delovni čas zaradi zdravstvenih omejitev, so izvzeti iz obveznosti nadurnega dela, če obstaja tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja.

Za zgoraj navedene skupine zaposlenih zakonodaja določa posebne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo prekomerne obremenitve in morebitne negativne posledice za zdravje.

Plačilo nadurnega dela

Nadurno delo mora delodajalec tudi ustrezno plačati. Zakon o delovnih razmerjih nadure pri izplačevanju opredeljuje podobno kot redne ure, a z dodatkom za opravljeno nadurno delo. Delavec, ki opravlja nadure, je tako upravičen do:

1. Osnovne plače: Nadurno delo se plača enako kot redne ure, pri čemer se upošteva osnovna plača zaposlenega.
2. Dodatkov za delo v manj ugodnih pogojih: Če osnovna plača ne vključuje dodatkov za delo v neugodnih delovnih pogojih, je delavec pri plačilu nadurnega dela do njih upravičen.
3. Dodatkov za posebne pogoje dela: Ti dodatki vključujejo plačilo za nočno delo, delo ob nedeljah ali praznikih in druge posebne okoliščine.
4. Dodatka za delovno dobo: Če delavec izpolnjuje pogoje, se dodatek za delovno dobo prišteje k plačilu za nadurno delo.
5. Plačila za delovno uspešnost: Če delavec med nadurnim delom preseže vnaprej določene cilje, mu pripada tudi nagrada za uspešnost.

Takšna praksa obračuna nadur je skladna s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodba VIII Ips 72/2019, ki potrjuje, da se nadure plačajo enako kot redno delo, vendar z dodatki.

Kompenzacija nadur s prostim časom

Poleg denarnega izplačila lahko delodajalec nadure nadomesti tudi s prostimi urami, kar je razvidno tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2015. V tem primeru mora delodajalec plačati dodatek za nadurno delo, tudi če se delavec in delodajalec dogovorita za koriščenje prostih ur namesto denarnega nadomestila.

Pomembno je razumeti, da ena ura nadurnega dela ni enaka eni uri rednega dela, če gre za nadomestilo s prostim časom. ZDR-1 določa, da delavec poleg prostih ur dobi tudi dodatek za nadurno delo, kar pomeni, da je možno nadure nadomestiti na dva načina:

1. Proste ure z dodatkom: Delodajalec lahko delavcu dodeli enako število prostih ur, kolikor je opravil nadur, in mu ob tem izplača dodatek za nadurno delo.
2. Dodatno število prostih ur: Namesto izplačila dodatka lahko delodajalec delavcu prizna dodatne proste ure, ki so izračunane na podlagi vrednosti dodatka za nadurno delo.

Obe možnosti omogočata pravično nadomestilo za nadure, bodisi v obliki prostega časa bodisi v kombinaciji s plačilom. Pri tem je pomembno, da so pravice in obveznosti glede nadur jasno opredeljene v internih aktih delodajalca, ki urejajo delovna razmerja. Na ta način se zagotovi jasna podlaga za dogovor med delodajalcem in delavcem o načinu plačila nadur.