TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 35836/2010 z dne 6. 3. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. II Kp 35836/2010 z dne 24. 1. 2013 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. IK 35836/2010 z dne 13. 1. 2012 se zavrne.  

Ker pomeni obsodba za kaznivo dejanje iz 18. poglavja Kazenskega zakonika v okviru subsumpcije konkretnega dejanskega stanu pod zakonski dejanski stan kaznivega dejanja (razžalitve) nujno tudi presojo sodišča o koliziji med častjo in dobrim imenom na eni strani ter drugimi interesi, vključno s svobodo izražanja, na drugi strani, je Ustavno sodišče pri presoji zatrjevane kršitve pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave upoštevalo ustaljeno ustavnosodno presojo in ustaljeno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice o svobodi izražanja iz 39. člena Ustave in 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.    Govorice, ki izvirajo od drugih oseb, lahko pomenijo zadostno dejansko podlago za negativne vrednostne ocene, če nosilec vrednostne ocene verjame v resničnost podlag zanje.   Stališče sodišč, da predlagani dokazi (tj. zaslišanje šestih prič) niso materialno upoštevni že zato, ker se inkriminirana izjava ne nanaša na konkretne historične dogodke, ni združljivo s pravico do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave.   Pritožnik kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave v ustavni pritožbi ne more utemeljiti s trditvami, ki spreminjajo pomen zaslišanja predlaganih prič za njegovo obrambo, opredeljen z njegove strani v postopku pred sodiščem prve stopnje.    Ker sta se Višje in Vrhovno sodišče opredelili do pritožnikovih očitkov v zvezi z vprašanjem upravičenega tožilca in glede kršitve pravice do nepristranskega sojenja, je očitek kršitve pravice iz 22. člena Ustave neutemeljen.   Zgolj z izpodbijanjem dokaznih zaključkov sodišča, ki jih je Okrožno sodišče obrazložilo, pritožnik ni utemeljil zatrjevane kršitve pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave.