TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Denacionalizacija - obnova postopka
Vprašanje:
Ali lahko obnovo upravnega postopka v postopku denacionalizacije
predlaga fizična oseba, ki je pridobila nepremičnino s kupno pogodbo
pred letom 1990, vendar zemljiškonjižni vpis do uveljavitve zakona o
dencionalizaciji ni bil predlagan? Navedena nepremičnina je bila nato
v postopku denacionalizacije vrnjena upravičencu, zavezanec pa je bil
prodjalec.
Odgovor:
Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93 - v
nadaljevanju: ZDEN) posebnih določb glede strank v postopku nima,
zato je v postopku denacionalizacije položaj stranke v postopku treba
presojati po splošnih pravilih, to je po zakonu o splošnem upravnem
postopku (prečiščeno besedilo Ur.l. SFRJ - 47/86 - v nadaljevanju:
ZUP).
Po 9. točki 249. člena ZUP je obnovitveni razlog podan, če osebi, ki
bi bila morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana
možnost udeležbe. Ali gre v postopku za osebo, ki bi morala imeti
položaj stranke v postopku, je treba presojati na podlagi določil 49.
člena ZUP.
Po 49. členu ZUP je stranka tudi oseba, ki ima za varstvo svojih
pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V prmeru,
ko v postopku denacionalizacije zavezanec za vrnitev podržavljenih
nepremičnin zamolči, da je bila navedena nepremičnina že prodana pred
uveljavitvijo ZDEN, ima položaj stranke v postopku prav gotovo tudi
kupec, saj gre za njegove lastninske pravice oz. lastninsko pravnih
upravičenj.
Če torej kupec ni imel možnosti uveljavljati svoje pravice niti v
prvostopnem niti v pritožbenem postopku, ker je odločba že postala
dokončna za vse udeležence postopka, potem mu je treba dati možnost,
da uveljavlja svoje pravice v postopku obnove upravnega postopka.
Na predlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP bi pristojni
organ torej moral najprej ugotoviti, da je okoliščina, na katero se
predlog opira, verjetno izkazana ter s sklepom obnovo dovoliti (1.
odst. 156. člena ZUP). Šele v nadaljnjem postopku bi nato meritorno
preizkusil, ali so okoliščine. oz. dokazi, ki se navajajo kot razlog
za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločitve, če bi
bili znani že v prvem postopku.
Oškodovana stranka, ki je torej vložila predlog za obnovo postopka
denacionalizacije, je pravilno ravnala, ko se je odločila za obnovo
upravnega postopka.
Pristojni upravni organ oz. komisija v skladu z ZDEN mora na njen
predlog v zakonitem roku odločiti o obnovi postopka. Če v roku 2
mesecev od vložitve predloga pristojni organ ne izda odločbe, velja
fikcija negativne odločbe in stranka lahko zaradi molka prvostopnega
organa po organu prve stopnje vloži pritožbo na organ druge stopnje.