na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep Cst 179/2017 - sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo– družbenik dolžnika – pravne posledice začetka stečajnega postopka – imenov...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
3.4.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep Cst 179/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085209
SENAT, SODNIK
Tadeja Zima Jenull (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), Magda Teppey
INSTITUT VSRS
sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo– družbenik dolžnika – pravne posledice začetka stečajnega postopka – imenovanje upravitelja – postopek imenovanja upravitelja – dopolnitev pritožbe
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
I. Zavržejo se:
1.) pritožba delničarja z dne 18. 1. 2017,
2.) dopolnitev pritožbe delničarja z dne 10. 3. 2017 in
3.) dopolnitev pritožbe dolžnika z dne 10. 3. 2017.
II. Pritožba dolžnika z dne 26. 1. 2017 se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.
III. Pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1.) pritožba delničarja z dne 18. 1. 2017,
2.) dopolnitev pritožbe delničarja z dne 10. 3. 2017 in
3.) dopolnitev pritožbe dolžnika z dne 10. 3. 2017.
II. Pritožba dolžnika z dne 26. 1. 2017 se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.
III. Pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Po določilu drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko takrat, kadar sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Iz določila četrtega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena pa izhaja, da lahko družbenik izpodbija samo domnevo insolventnosti. ZFPPIPP torej družbeniku izven tega okvira ne dovoljuje pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Zato delničar s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ne more doseči procesne legitimacije. Družbenik se, kot rečeno, z začetkom stečajnega postopka strinja (primerjaj 1.1. točko pritožbe). Njegova pritožba proti 2. in 3. točki izreka sklepa pa glede na navedeno ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot tako zavrglo.
Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajnega postopka. V prid presoji, da sodišče prve stopnje tudi po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka imenuje istega upravitelja govori tudi določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Po tem določilu je nastanek pravnih posledic vezan na prvi sklep o začetku stečajnega postopka, kjer je upravitelj že imenovan.
Dokler prvostopenjski postopek ni pravnomočno zaključen, gre za isti postopek. Iz tega sledi, da bi praksa, za katero se zavzema pritožnik, to je imenovanje vsakič novega upravitelja v istem postopku ob vsakokratni razveljavitvi prvostopenjskega sklepa, ravno pomenila kršitev določila tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, s tem pa morda tudi kršitev pravice do sodnega varstva ter poštenega sojenja. Enako pravilo kot za upravitelja po ZFPPIPP, velja tudi za sodnika, ki vodi pravdni postopek po ZPP. Po določilu 356. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom. Iz tega logično sledi pravilo, da se zadeva po razveljavitvi prvostopenjske odločbe sodišču praviloma vrne v nov postopek pred istim sodnikom. Smiselno isto pa velja tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.
Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajnega postopka. V prid presoji, da sodišče prve stopnje tudi po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka imenuje istega upravitelja govori tudi določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Po tem določilu je nastanek pravnih posledic vezan na prvi sklep o začetku stečajnega postopka, kjer je upravitelj že imenovan.
Dokler prvostopenjski postopek ni pravnomočno zaključen, gre za isti postopek. Iz tega sledi, da bi praksa, za katero se zavzema pritožnik, to je imenovanje vsakič novega upravitelja v istem postopku ob vsakokratni razveljavitvi prvostopenjskega sklepa, ravno pomenila kršitev določila tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, s tem pa morda tudi kršitev pravice do sodnega varstva ter poštenega sojenja. Enako pravilo kot za upravitelja po ZFPPIPP, velja tudi za sodnika, ki vodi pravdni postopek po ZPP. Po določilu 356. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom. Iz tega logično sledi pravilo, da se zadeva po razveljavitvi prvostopenjske odločbe sodišču praviloma vrne v nov postopek pred istim sodnikom. Smiselno isto pa velja tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.