TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba Občine A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 391/2001 z dne 4. 4. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 486/2000 z dne 21. 3. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 815/98 z dne 14. 1. 2000 se ne sprejme.

Vprašanje pasivne legitimiranosti v pravdi je sicer res vprašanje o uporabi materialnega prava, kot to trdi pritožnica, vendar ustavna pritožba ni priložnost za presojo, ali je bilo v pravdi materialno pravo pravilno uporabljeno. Enako velja glede pravilnosti uporabe določb ZOR. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), bi sicer lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih sodbah zavzeto stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč, pa ustavne pritožbe še ne utemeljuje.