TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kaj je odpovedni rok?

Odpovedni rok je časovno obdobje, ki začne teči, ko ena od strank poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. Namen odpovednega roka je zagotoviti prehodno obdobje, v katerem lahko obe strani ustrezno uredita svoje obveznosti. V tem času delavec še vedno opravlja svoje delo, delodajalec pa mu mora izplačevati plačo.

Dolžina odpovednega roka je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu in drugih dejavnikov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pa tudi morebitnih kolektivnih pogodb ali individualnih pogodb o zaposlitvi. Minimalne odpovedne roke najdemo v 94. členu ZDR-1.

Odpovedni rok med bolniško odsotnostjo oz. “Ali se bolniška šteje v odpovedni rok?”

Ena najpogostejših dilem delodajalcev je vprašanje: Ali se bolniška šteje v odpovedni rok? Bolniška odsotnost po veljavnem zakonu ne preprečuje vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prav tako ne ustavi poteka odpovednega roka. Odpovedni rok začne teči dan po tem, ko je odpoved delavcu pravilno vročena, ne glede na to, ali je delavec v bolniškem staležu. Poleg tega odpovedni rok nemoteno teče tudi med trajanjem bolniške odsotnosti delavca.

Do nekaj posebnosti pride, ko je delavec ob koncu odpovednega roka (še vedno) v bolniškem staležu. ZDR-1 se v svojem 116. členu dotika tega področja in pravi, da delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, delovno razmerje preneha z dnem, ko se vrne na delo ali bi se moral vrniti na delo. Vendar pa zakon postavlja časovno omejitev – delovno razmerje preneha najpozneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. To pomeni, da bolniška odsotnost začasno zadrži formalni zaključek delovnega razmerja, vendar ga ne more odložiti za nedoločen čas.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času bolniške je ključno, da razlog za odpoved ni povezan z bolniško odsotnostjo ali zdravstvenim stanjem delavca. Razlogi za odpoved morajo temeljiti na objektivnih kriterijih, kot so:

• Poslovni razlogi (npr. ukinitev delovnega mesta zaradi reorganizacije ali finančnih težav podjetja).
• Razlogi nesposobnosti (npr. delavec ne izpolnjuje pričakovanih rezultatov ali ne dosega ustreznih standardov dela).

Kako delavcu pravilno vročiti odpoved v času bolniške?

Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se običajno vroča osebno v prostorih delodajalca. Če osebna vročitev ni mogoča, zakon dopušča možnost vročitve s priporočeno pošiljko s povratnico. Kot zadnja možnost je predvidena objava odpovedi na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki mora biti dostopno delavcu. V primeru bolniške odsotnosti je najpogostejši način vročitve odpovedi prav s priporočeno pošiljko s povratnico, kar zagotavlja ustrezno dokazilo o vročitvi.[1]

Ključne obveznosti delodajalca

Ko delodajalec podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je na bolniški, mora paziti na naslednje:

1. Skladnost z zakonodajo:
   Razlogi za odpoved morajo biti objektivni in nesporni, saj lahko napačno utemeljena odpoved vodi do pravnih sporov.
2. Pravilna vročitev odpovedi:
   Uporabite enega izmed zakonsko določenih načinov vročitve odpovedi, da zagotovite njeno veljavnost.
3. Izplačilo nadomestil:
   V času bolniške mora delodajalec delavcu izplačevati nadomestilo za bolniško odsotnost, razen če se nadomestilo prenaša na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Opombe:

[1] 88. člen ZDR-1