TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Protipravno stanje, povzročeno s kaznivim dejanjem neplačevanja
preživnine po 1. odstavku 98. člena KZS, traja vse dotlej, dokler se
storilec izmika plačevati preživnino za svojega otroka na podlagi
izvršljive odločbe. Zastaranje kazenskega pregona tega kaznivega
dejanja začne teči z dnem, ko je tako protipravno stanje prenehalo.
Ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, kdaj je protipravno
stanje prenehalo, ni smelo zavrniti obtožbe zaradi zastaranja
kazenskega pregona.

Temeljno javno tožilstvo je pri sodišču prve stopnje dne 16.11.1979
vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja neplačevanja
preživnine po 98. členu KZS, ki naj bi ga obdolženec storil s tem, da
se je izmikal plačevati preživnino za svoja dva nedoletna otroka
določeno s pravnomočno sodno odločbo in v ta namen dne 12.10.1977
prenehal z rednim delovnim razmerjem. Pred vložitvijo obtožnega
predloga niso bila opravljena kakšna posamezna preiskovalna dejanja.
Tak obtožni predlog je očitno pomanjkljiv, saj ni navedena višina
preživnine, ki bi jo moral storilec plačevati nedl. otrokoma,
predvsem pa kaznivo dejanje ni časovno opredeljeno; zapustitev dela
dne 12.10.1977 je le začetek izvrševanja kaznivega dejanja
neplačevanja preživnine, koliko časa pa je to protipravno stanje -
izmikanje plačevanja preživnine - trajalo, ni povedano. Sodišče prve
stopnje bi moralo po 1. odstavku 436. člena ZKP ta dejstva razčistiti
s posameznimi preiskovalnimi dejanji, bodisi z zaslišanjem obdolženca
ali zakonite zastopnice nedl. otrok, nato pa spis v skladu z 2.
odstavkom 263. člena v zvezi s 430. členom ZKP vrniti temeljnemu
javnemu tožilstvu, da ustrezno dopolni obtožni predlog. Sodišče prve
stopnje pa ni ravnalo na opisani način, pač pa je na glavni obravnavi
dne 27.1.1981 v odsotnosti javnega tožilca po 6. točki 349. člena ZKP
zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po
1. odstavku 98. člena KZS, ne da bi poprej razčistilo čas trajanja
tega kaznivega dejanja. Postavilo se je na stališče, da je obdolženec
začel in končal s kaznivim dejanjem dne 12.10.1977. Ker je bila
obtožba vložena 16.11.1979, poprej pa ni bilo nobenega procesnega
dejanja naperjenega v smeri kazenskega pregona, je po mnenju sodišča
prve stopnje kazenski pregon zaradi relativnega zastaranja nedopusten
(6. točka 1. odstavka 95. člena KZJ).
Zoper to sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi kršitve kazenskega
zakona po 2. točki 363. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZKP.
Višje sodišče je tožilčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve
stopnje razveljavilo. Pri tem je poudarilo, da gre pri kaznivem
dejanju neplačevanja preživnine za trajajoče dejanje. To dejanje
traja toliko časa, dokler se storilec izmika plačevanja preživnine. V
obravnavanem primeru razpolagamo le s podatkom, da je obdolženec
12.10.1977 zapustil delo. Znan je torej le začetek izvrševanja
kaznivega dejanja. Do kdaj je to kaznivo dejanje trajalo, pa bo treba
v ponovnem postopku šele ugotoviti in ustrezno dopolniti obtožni
predlog.
Občna seja Vrhovnega sodišča SR Slovenije se v celoti strinja z
obrazloženim mnenjem pritožbenega sodišča in zaključki, da je sodišče
prve stopnje v obravnavani zadevi kršilo materialni zakon, ko je
preuranjeno uporabilo 6. točko 1. odstavka 95. člena KZJ in po 6.
točki 349. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo zaradi relativnega
zastaranja kazenskega pregona.