TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba v odločbi o pravni opredelitvi spremeni tako, da se kaznivo dejanje opredeli kot tatvina po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika.

Obsojenki se izreče pogojna obsodba in se ji na podlagi prvega odstavka 204. člena Kazenskega zakonika določi kazen 2 (dva) meseca zapora, ki pa ne bo izrečena, če obsojenka v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne stori novega kaznivega dejanja.

V preizkusno dobo se všteje čas od 29. 12. 2021 dalje.

II. V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Razpon mogočega jezikovnega pomena zakonskega znaka odvzema premične tuje stvari je torej začrtan, na enem koncu spektra, z odvzemom telesne in obvladljive samostojne stvari, ki ni v lasti storilca in ki ni nepremičnina (15. in 18. člen SPZ), na drugem koncu pa z neupravičenim razpolaganjem s pridobljeno ali zbrano energijo za svetlobo, toploto itd. (šesti odstavek 99. člena KZ-1). Razlaga, po kateri je kot odvzem tuje premične stvari treba razumeti tudi neupravičeno razpolaganje s tujim premoženjem v obliki sredstev, vpisanih (deponiranih) pri banki v dobro imetnika računa (kar za deponenta pomeni prikrajšanje pri razpolaganju s premoženjskimi pravicami v razmerju do banke), je nedvomno v mejah možnega jezikovnega pomena besedila prvega odstavka 204. člena KZ-1. Stališče, na katerega se Vrhovno sodišče v tej sodbi opira, je bilo v času storitve kaznivega dejanja že predvidljivo in, s pomočjo ustaljenih razlagalnih metod, dopuščenih v kaznovalnem pravu, dostopno vsem naslovnikom.