TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (IESBA) je avgusta 2018 izdal Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake, vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti (odslej Kodeks).

Razlog prenove Kodeksa je prepričanje IEASB-ja, da je okrepitev njegovih določb v javnem interesu, in sicer kot pomoč tako računovodskim strokovnjakom v gospodarstvu kot tistim v javni praksi.

Kodeks nadomešča Priročnik kodeksa etike za računovodske strokovnjake iz leta 2016, ki je spremenjen zaradi:

• določb NOCLAR – Odziv na ravnanje, ki ni v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
• zaključnega dokumenta – Spremembe v Kodeksu, ki obravnavajo dolgotrajno povezanost osebja z naročnikom revizije ali naročnikom posla dajanja zagotovila;
• zaključnega dokumenta – Spremembe dela C Kodeksa, ki obravnava pripravo in predstavitev informacij in pritisk na kršenje temeljnih načel.

Prispevek sprememb Kodeksa vidijo avtorji predvsem v:

• jasnejših in trdnejših določbah v zvezi z varovali, ki so bolj usklajene z nevarnostmi za ravnanje v skladu s temeljnimi načeli in nevarnostmi za neodvisnost;
• okrepljenih določbah o neodvisnosti, ki obravnavajo dolgotrajno povezanost osebja z naročnikom revizije ali naročnikom posla dajanja zagotovila;
• novih in prenovljenih razdelkih, namenjenih računovodskim strokovnjakom v gospodarstvu, v zvezi s:

1. pripravljanjem in predstavitvijo informacij in
2. pritiskom na kršenje temeljnih načel;

• jasnejših navodilih za računovodske strokovnjake v javni praksi, da določila za računovodske strokovnjake v gospodarstvu (PAIB), kot so navedena v 2. delu Kodeksa, v določenih okoliščinah veljajo tudi za njih;
• okrepljenih določbah za računovodske strokovnjake v gospodarstvu in računovodske strokovnjake v javni praksi, ki se nanašajo na ponujanje ali sprejemanje spodbud, vključno z darili in gostoljubjem;
• novem gradivu za uporabo, ki poudarja pomembnost razumevanja dejstev in okoliščin pri strokovni presoji;
• novem gradivu za uporabo, ki pojasnjuje, kako ravnanje v skladu s temeljnimi načeli podpira uporabo poklicne nezaupljivosti pri revizijskem poslu ali drugem poslu dajanja zagotovila.

2. NOV KONCEPT

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti) določa temeljna načela etike za računovodske strokovnjake, ki odražajo poklicno priznavanje odgovornosti za javni interes. Ta načela določajo standard obnašanja, ki se pričakuje od računovodskega strokovnjaka.

Kodeks je razdeljen v naslednja poglavja:

Ravnanje v skladu s kodeksom, temeljnimi načeli in konceptualnim okvirom, ki vključuje temeljna načela in konceptualni okvir in velja za vse računovodske strokovnjake.

Računovodski strokovnjaki v gospodarstvu, ki določa dodatno gradivo, ki se nanaša na računovodske strokovnjake v gospodarstvu, kadar izvajajo strokovne naloge.

Računovodski strokovnjaki v javni praksi, ki določa dodatno gradivo, ki se nanaša na računovodske strokovnjake v javni praksi, kadar zagotavljajo strokovne storitve.

Mednarodni standardi neodvisnosti z dodatnim gradivom, ki se nanaša na računovodske strokovnjake v javni praksi, kadar opravljajo storitve dajanja zagotovila na naslednji način:

• Del 4A – Neodvisnost pri revizijskih poslih in poslih preiskovanja,
• Del 4B – Neodvisnost pri poslih dajanja zagotovila, ki niso revizijski posli in posli preiskovanja;

Pojmovnik vključuje opredeljene (skupaj z dodatnimi pojasnili, kjer je to ustrezno) in opisane izraze, ki imajo poseben pomen v določenih delih kodeksa.

Spremenjena struktura Kodeksa se odraža tudi v spremembi zapisa napotkov računovodskim strokovnjakom. Po novem je jasna ločnica med eksplicitno zahtevo Kodeksa in njegovim gradivom za uporabo.

Odstavek v kodeksu, ki izraža zahtevo, je označen s črko Z in številko odstavka, pisano odebeljeno (npr. Z100.3), ostalo predstavlja gradivo za uporabo, označeno s številko odstavka in črko G, ter zaporedno številko gradiva za uporabo k podani zahtevi Kodeksa (npr. 100.2 G1, 100.2 G2 ...). Povezanost zahtev z gradivom za uporabo lahko razberemo z naslednjim označevanjem:

Ključne izboljšave konceptualnega okvira se nanašajo predvsem na naslednje:

• nesprejemljive prepoznane grožnje je treba obravnavati na enega od treh načinov:

1. treba je odpraviti okoliščine, ki ustvarjajo grožnje,
2. uporabijo se ustrezni zaščitni ukrepi,
3. zavrne se sprejem ali dokončanje konkretnega posla;

• vključena je nova zahteva pri obravnavanju groženj temeljnim načelom kodeksa, v skladu s katero mora računovodski strokovnjak v zvezi z vsako obravnavo groženj ponovno razmisliti o ustreznosti svojih ukrepov;
• jasnejši opis ključnih pojmov;
• uporaba možnih varoval je bolj usklajena z opredeljenimi grožnjami.

3. NOVOSTI, KI SE NANAŠAJO NA RAČUNOVODSKE STROKOVNJAKE V GOSPODARSTVU

Kodeks je večjo pozornost namenil tudi PAIB-u, ne nazadnje je poglavje, ki je namenjeno njim, skoraj dvakrat obsežnejše, kot je bilo v dozdajšnjem pri nas veljavnem kodeksu. Novost predstavljata poglavji:

• Odzivi na ravnanje, ki ni v skladu z zakoni in predpisi,
• Pritiski na kršenje temeljnih načel.

Pomembno preoblikovano je poglavje, ki govori o pripravi in predstavitvi informacij[1]. V njem se spremembe nanašajo predvsem na večjo razumljivost določb o obveznostih, povezanih s pripravo informacij. V zvezi s tem se poudarja, da PIAB svoje diskrecijske pravice uporabe strokovne presoje pri pripravi računovodskih informacij ne sme izrabljati za zavajanje drugih ali neprimerno vplivanje na pogodbene ali regulativne izide.

Kadar PIAB ve ali upravičeno verjame, da so informacije, s katerimi je računovodski strokovnjak povezan, zavajajoče, mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi si bo prizadeval rešiti zadevo. Če potem, ko so bile izčrpane vse izvedljive možnosti, ugotovi, da ustrezen ukrep ni bil sprejet ali ni imel pravega učinka in upravičeno verjame, da so informacije še vedno zavajajoče, mora zavrniti povezavo oz. ne sme ostati povezan s takimi informacijami.

V zvezi s pritiski, katerih posledica bi bilo kršenje temeljnih načel Kodeksa, le-ta PAIB-u nalaga, da ne sme:

• dovoliti pritiska drugih, katerega posledica bi bila kršitev ravnanja v skladu s temeljnimi načeli;
• izvajati pritiska na druge, za katerega ve ali upravičeno verjame, da bi povzročil, da bi drugi posamezniki kršili temeljna načela.

Izvajanje takih pritiskov lahko povzroči kršenje temeljnih etičnih načel računovodskega strokovnjaka, zato Kodeks ponuja tudi vrsto primerov možnih pritiskov za njihovo lažjo prepoznavo, kot na primer:

• pritisk, povezan z navzkrižjem interesov;
• pritisk na vplivanje priprave ali predstavitev informacij;
• pritisk na ravnanje brez zadostnega poglobljenega znanja ali primerne skrbnosti;
• pritisk, povezan s finančnimi deleži;
• pritisk, povezan s spodbudami;
• pritisk, povezan z ravnanjem, ki ni v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Prav tako ponuja navodila za ublažitev ali preprečitev neželenih posledic omenjenih pritiskov na rezultate dela računovodskega strokovnjaka.

PAIB se lahko sreča s situacijo, ki predstavlja neskladnost z zakonodajo ali drugimi predpisi[2]. V takih primerih mora pridobiti znanje o pravnih ali regulativnih določbah, ki narekujejo njegovo ravnaje, in ravnati v skladu z njimi, vključno:

• z vsako zahtevo po poročanju o zadevi ustreznemu organu,
• s prepovedjo opozarjanja ustrezne stranke (npr. pri zakonodaji, ki preprečuje pranje denarja).

Računovodski strokovnjak mora pravočasno ukrepati, pri tem pa upoštevati naravo zadeve in morebitno škodo za interese organizacije zaposlitve, vlagateljev, upnikov, zaposlenih ali splošne javnosti.

Napotki, ki jih Kodeks daje v tej zvezi, se nanašajo predvsem na:

• pridobivanje znanja o zadevi,
• obravnavanje zadeve,
• odločitev, ali so potrebni nadaljnji ukrepi,
• posvetovanje,
• odločitev, ali se zadeva razkrije ustreznemu organu,
• dokumentiranje.

4. NOVOSTI, KI SE NANAŠAJO NA RAČUNOVODSKE STROKOVNJAKE V JAVNI PRAKSI

Pomembna novost Kodeksa, ki se nanaša na računovodske strokovnjake v javni praksi (PAPP), je povezana z novo opredelitvijo pojma "sprejemljiva raven". Le-ta vpeljuje test dobro obveščene tretje stranke (DOTS). Sprejemljiva raven je tista, na kateri bi računovodski strokovnjak, ki uporabi test preudarne in dobro obveščene tretje stranke, lahko sklepal, da ravna v skladu s temeljnimi načeli[3]. Test preudarne in dobro obveščene tretje stranke zahteva premislek računovodskega strokovnjaka o tem, ali bi druga stranka verjetno sprejela iste sklepe. Tak premislek upošteva vidik preudarne in dobro obveščene tretje stranke, ki pretehta vsa ustrezna dejstva in okoliščine, ki jih računovodski strokovnjak pozna ali bi lahko razumno pričakovali, da jih pozna, ko so sklepi sprejeti. Ni nujno, da je preudarna in dobro obveščena tretja stranka računovodski strokovnjak, vendar pa bi imela primerno znanje in izkušnje za razumevanje in ovrednotenje ustreznosti sklepov računovodskega strokovnjaka na nepristranski način.

Ta test mora PAPP uporabiti vedno, kadar presoja ustreznost svojega ravnanja v skladu s temeljnimi načeli Kodeksa, še posebno z načelom neodvisnosti.

Kodeks PAPP ponuja tudi jasnejše napotke glede njihove obveze po uporabi prvega dela Kodeksa (nanaša se na PAIB), kadar opravlja strokovne naloge v skladu z razmerjem računovodskega strokovnjaka do podjetja kot izvajalec, zaposleni ali lastnik. Primeri, ki zahtevajo uporabo dela Kodeksa, ki se nanaša na PAIB, vključujejo:

• soočanje z navzkrižjem interesov, kadar je odgovoren za izbiranje prodajalca za podjetje, ko bi najožji družinski član računovodskega strokovnjaka lahko imel finančne koristi od pogodbe;
• pripravo in predstavitev računovodskih informacij za naročnika ali podjetje računovodskega strokovnjaka;
• ponudbo spodbude dobavitelja podjetja, kot je na primer redno ponujanje vstopnic za udeležbo na športnih prireditvah;
• soočanje s pritiskom partnerja, zadolženega za posel, da za posel naročnika netočno poroča o plačljivih urah.

Celoten članek je dostopen za naročnike!