Družba Tax-Fin-Lex d.o.o. je že drugo leto zapored pripravila izbor Najuglednejšega
davčnega strokovnjaka za leto 2007 in izbor za Najuglednejšega finančnega strokovnjaka
za leto 2007, ki je potekal na istoimenskem portalu Tax-Fin-Lex, kjer so na enem
mestu zbrane ažurne in med seboj povezane davčne, računovodsko-finančne in pravne
informacije. Izbor je potekal v času od 9. novembra do 30. novembra 2007. Uporabniki
portala so za najuglednejšega davčnega strokovnjaka za leto 2007 izbrali g. Ivana
Simiča, generalnega direktorja DURS in za najuglednejšega finančnika za leto 2007
g. mag. Mitjo Gasparija.
Podelitev priznanj je potekala v Hotelu Union. Ugledna gosta in novinarje je nagovorila
direktorica ga. Zlata Tavčar, ki je pojasnila, da je bil namen organizacije izbora
doprinos k promoviranju obeh strok, poleg tega pa so želeli, da bi bili izbrani
osebnosti, ki sta s svojim delom pustili pečat, dajali zgled in uvedli nove standarde
na svojih strokovnih področjih.
V nadaljevanju pa so sledila aktualna vprašanja na katera sta gosta odgovarjala.
Celoten zapis dogajanja bo objavljen na spletnih straneh naše družbe še v tem tednu,
do takrat pa predlagamo uporabo odličenega prispevka o dogodku, ki ga je pripravila
STA.
Ljubljana, 5. decembra (STA) - Podjetje Tax-Fin-Lex je danes v Ljubljani
razglasilo najuglednejšega davčnega in najuglednejšega finančnega strokovnjaka za
leto 2007. Najboljši davčni strokovnjak je po izboru uporabnikov portala Tax-Fin-Lex
generalni direktor Davčne uprave RS (Durs) Ivan Simič, najboljši finančnik pa nekdanji
guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Simič in Gaspari sta ob prejemu priznanj
odgovarjala tudi na nekaj aktualnih vprašanj, med drugim o inflaciji, zadolževanju
in spremembah davčne zakonodaje.
Gaspari, ki je od nedavnega zaposlen na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v
Ljubljani, je med razlogi za inflacijo izpostavil zunanje dejavnike (podražitve
naftnih derivatov in surovin), od katerih smo bolj ali manj neodvisni in jih je
treba znati ublažiti, ter pospeševanje domačega povpraševanja. Na slednjega po Gasparijevih
besedah lahko vplivamo, a vlada tega s proračunom za naslednji dve leti ni uspela
narediti na ustrezen način.
Glede pospeševanja domačega povpraševanja je Gaspari pojasnil, da je investicijska
dejavnost v Sloveniji, zlasti na področju javnih investicij, zelo intenzivna in
se je ujela z močnim ciklusom, ki prihaja iz EU. "Timing teh domačih pospeškov v
investiranje je prišel v nepravem trenutku, vsaj zaradi načina, kako se je povečeval,
torej z najemanjem novih kreditov oz. zadolževanjem," je zatrdil.
V zvezi z zadolženostjo Slovenije je Gaspari opozoril na dejstvo, da Slovenija ne
deluje več v lastnem monetarnem prostoru. Neposrednega likvidnostnega problema tako
za državo sicer ni več, nastopajo pa drugi problemi, ki so bolj mikroekonomske narave,
je pojasnil. V zadnjem času je problematična predvsem dinamika naraščanja zadolženosti,
ki jo po Gasparijevih besedah lahko umiri le fiskalna politika.
Gaspari se je dotaknil tudi nedavne finančne krize v ZDA in njenih morebitnih vplivov
na Slovenijo. Opozoril je na širino krize, saj je po približnih ocenah slabih naložb
na osnovi manjvrednih hipotekarnih posojil med 300 in 400 milijardami dolarjev.
Če bi banke želele obdržati 10-odstotno kapitalsko ustreznost, bi to po Gasparijevih
pojasnilih pomenilo približno 3000 do 4000 milijard dolarjev problemov, saj bi se
zmanjšala aktivnost bank.
V Slovenijo se bo ta kriza priplazila bolj potihoma, najprej skozi vprašanje pridobitve
dodatnih likvidnih sredstev bank, ki nimajo svojih matičnih bank v tujini. Če si
banke ne bodo več zaupale in si zaradi tega ne bodo več posojale denarja med seboj,
bodo nastale težave na kapitalskem trgu, ki bo v Sloveniji najprej prizadel vzajemne
sklade. "To lahko močno zaustavi gospodarsko aktivnost države," je prepričan Gaspari.
Gaspari je sicer spregovoril tudi o predlogu sprememb zakona o bančništvu, po katerem
banke zastavo delnic ciljne družbe ne bodo mogle upoštevati kot ustrezno zavarovanje
kredita in bodo morale zaradi tega zagotoviti še druga zavarovanja. Gaspari meni,
da sprememba zakona o bančništvu ne bi bila potreba in bi bil dovolj v torek sprejeti
sklep Banke Slovenije o povečanju uteži potrebnega kapitala za banke, ki so izpostavljene
s posojili do gospodarskih družb, ustanovljenih za prevzem ciljnih gospodarskih
družb.
"Mislim, da je vlada šla s sekiro mesarico po zadevi, ki si take obravnave ne zasluži,"
o spremembah zakona o bančništvu meni nekdanji guverner Banke Slovenije, ki je prepričan,
da bi bile zadeve, ki jih predvideva novela zakona o bančništvu, bolj kakovostno
rešene z bonitetnimi ukrepi centralne banke.
Simič pa se je med drugim dotaknil sprememb davčne zakonodaje, ki so začele veljati
v letu 2007, in jih ocenil kot pozitivne. "Prinesle so neko drugo razmišljanje,
odpravljenih je bilo veliko administrativnih ovir, predvsem na področju dohodnine.
Te spremembe so pozitivne, vsekakor pa to ni konec, pri naslednji davčni reformi
bo treba določene administrativne ovire, ki jih opažamo sedaj, odpraviti," je poudaril
prvi dacar v državi.
Generalni direktor Dursa je spomnil, da davčnim zavezancem prihodnje leto ne bo
več treba vlagati dohodninskih napovedi, temveč bodo prejeli informativni izračun
dohodnine. Simič do 31. januarja 2008 pričakuje povzetke izplačil zavezancem, ki
jih bodo na Dursu obdelali, prve informativne izračune pa naj bi začeli pošiljati
marca.
Simič v kratkem pričakuje tudi razpis za prenovo informacijskega sistema Dursa,
katerega implementacija bo po njegovih ocenah trajala od tri do štiri leta. Prihodnje
leto naj bi se Durs preselil tudi v nove prostore, je še povedal.
