Že sedmo leto zapored so uporabniki portala Tax-Fin-Lex izbirali najuglednejše strokovnjake
z davčnega, pravnega in finančnega področja v Sloveniji. To so postali mag.
Ivan Simič, dr. Jožko Peterlin in dr. Miro Cerar.
Glasovanje je potekalo med 20. septembrom in 15. novembrom letos, glasovalci, skoraj
700 jih je bilo, pa so se letos ponovno odločili za iste ugledne strokovnjake kot
lani.
Uporabniki strokovnjake, ki si po njihovem mnenju ta naziv zaslužijo, predlagajo
sami, ugled pa je nesporno prva kategorija, ki določa njihovo izbiro.
Za leto 2012 so eminentni naziv najuglednejših strokovnjakov na področju davkov,
financ in prava ponovno dobili:
- za najuglednejšega davčnega strokovnjaka je bil izbran mag. Ivan Simič
(sedmi naslov), dobil je 50,31 odstotka glasov v svoji kategoriji;
- za najuglednejšega finančnega strokovnjaka je bil izbran dr. Jožko Peterlin
(drugi naslov), dobil je 17,25 odstotka glasov v svoji kategoriji;
- za najuglednejšega pravnega strokovnjaka pa je bil izbran dr. Miro Cerar
(drugi naslov), dobil je 25,52 odstotka glasov v svoji kategoriji.
Ogled ostalih rezultatov
Z zmagovalci, mag. Ivanom Simičem, dr. Jožkom Peterlinom in dr. Mirom Cerarjem,
se je na tradicionalni podelitvi pogovarjala Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex.
Pogovarjali so se o aktualnih davčnih, pravnih in finančnih vprašanjih, delovanju
zmagovalcev na njihovem področju, njihovih vizijah in idejah za boljši jutri ter
seveda o pridobivanju in vzdrževanju ugleda, kategoriji, ki jo gradimo na dolgi
rok.
Trdo delo, vizija, vztrajnost, zavezanost k poštenosti in pogum, poleg tega pa,
kot pravijo sami, je uporaba zdrave pameti tisto, kar nesporno združuje vse tri
letošnje zmagovalce.
Mag. Ivana Simiča je direktorica Zlata Tavčar že lani poimenovala
davčni guru, letos je temu poimenovanju dodala še nesporna davčna avtoriteta in
davčni maratonec.
Uporabniki so ga že sedmo leto zapored izglasovali, ker menijo, da:
- analitično pozna vso zakonodajo ter jo logično in analitično obvladuje,
- jim je v čast sodelovati z njim,
- se ne prilagaja populističnim pritiskom stroke in medijev,
- ker med drugim deluje izključno tako, kot se mu zdi pravilno, in je hkrati strokoven,
delaven, pošten, pravičen, iskren ter
- vedno prevzema odgovornost za svoja dejanja.
Ali je mag. Simič res tako zaznamoval davčno sfero v Sloveniji, le dobri dve leti
je bil namreč direktor davčne uprave?
»Prve tri nazive sem dobil kot generalni direktor Davčne uprave RS, naslednje štiri
pa po tem obdobju, ko sem se vrnil v svojo družbo. Še vedno se trudim spodbuditi
odgovorne s svojimi predlogi, zadnji so stari dve leti, in čakam, da jih bodo uporabili,
kajti vedno bliže so jim.
Trdo delo, sploh revija Denar, kjer poskušamo bralcem pojasniti čim več različnih
zadev, mi vzame res veliko časa. Imam kar veliko kolegov, ki se jim ne da več govoriti
v javnosti. A če bomo vsi tiho, bo življenje minilo in na koncu se boš lahko samo
vprašal, kaj si sploh naredil.«
Dr. Jožko Peterlin, tudi letos najuglednejši finančni strokovnjak, že vso svojo
kariero deluje na področju financ. Kot finančni direktor sodeluje v
več podjetjih, kot finančni svetovalec v svojem lastnem, predvsem pa je pomembno
področje njegovega delovanja tudi organizacija brezplačnih strokovnih predavanj
in delavnic o financah. Razvil je svojo mobilno aplikacijo v pomoč malim in srednjim
podjetjem, na poti je njegov priročnik, ki ga je napisal z desetimi drugimi slovenskimi
strokovnjaki, in še mnogo drugega.
Uporabniki, ki so glasovali zanj, svoj glas kratko in jedrnato utemeljujejo z izjavo:
»Dr. Peterlin je strokovnjak, ki ve, kako je treba.«
Katere lastnosti so mu po njegovem mnenju prinesle ta naziv?
»Predvsem poznavanje stvari, pri katerih delam, in strokovno znanje. Pa tudi, da
o meni ni zgodb o neki neetičnosti, kajti po 25 letih dela na področju financ bi
se kakršna koli nepravilnost že pokazala.
Verjetno sem dovolj direkten, tudi družbeno aktiven, poznajo me po delavnicah, ki
jih organiziram za podjetja in posameznike, v glavnem pa se z nekim splošnim znanjem
na področju kapitalske neustreznosti – pri nas tega znanja tu zelo primanjkuje -
v zadnjem času se osredotočam na mala in srednja podjetja, zaradi česar imamo tudi
v Sloveniji težave. Preveč se zanašamo na banke in se ne zavedamo, da moramo ustvarjati
lastni denarni tok.
Delujem na področju obvladovanja finančnih tveganj, kjer se ljudje ne zavedajo,
da je pri uresničevanju načrtovanih finančnih tokov ta pot zelo izpostavljena zelo
debelemu »makadamu«, in če ne obvladuješ dejavnikov tveganja, te pač odnese s poti.
Ko je prepozno, je prepozno. Določene drzne poslovne posamezne poti so lahko usodne.
Treba je vzpostaviti standard strokovnosti in etičnosti v poslovnih odnosih v podjetjih.
Za tem stojim in tu sem tudi največ naredil.«
Po njegovem mnenju naj gospodarske probleme rešujejo tisti, ki gospodarstvo poznajo,
in ne tisti, ki o njem ne vejo ničesar. »Pomembni so izkušenost, znanje in vrednost,
ki te ločuje od drugih na trgu. Na finančnem področju je namreč pomembno oceniti,
kaj se zares izplača in kaj ne.«
Dr. Miro Cerar je tudi letos zmagal zaradi svojega verodostojnega delovanja
na pravnem področju. V svojem delovanju se mu je uspelo izogniti politični
karieri, čeprav svetuje tudi politikom. Predava o etiki, zagovarja red v pravni
državi in meni, da je nujno ponovno vzpostaviti prevzemanje odgovornosti družbe
in vsakega posameznika v njej.
Zanj so uporabniki portala Tax-Fin-Lex zapisali:
- da je trezen, strokovno predan pravnik z odličnimi praksami in izkušnjami,
- da razumljivo predstavi strokovno mnenje do aktualnih tem in
- da je nesporna moralna in strokovna avtoriteta.
Katere pa so po njegovem mnenju lastnosti, ki so vodile do priznanja najuglednejši
pravnik?
»Gre za kombinacijo pameti in srca. Pridobivanje znanja dolgo časa se pač nekje
pozna. Od študentov do politikov, ki jim svetujem, hkrati pa brez srca in želje,
da bi pomagal, ne gre. V našem poklicu smo kot pravniki in svetovalci namenjeni
temu, da pomagamo reševati.
Zanimivo je, da mi uspeva biti neposredno v politiki in drugih državnih sferah že
več kot 20 let, a mi kljub temu uspeva ohranjati avtonomno pravno mišljenje, ne
pustim se podrejati, povem, kot mislim, da je prav. Verjetno je to tisto, kar ljudje
opazijo. Opažam, da smo hitro izjemno neobjektivni. Ko spremljam javna mnenja, opazim,
da hitro vemo, kaj bo kdo rekel, mnenja so zelo bipolarna in večinoma popolnoma
netolerantna do nasprotnikov. To stanje je nevzdržno, treba ge je preseči, tako
ne bomo sposobni nobenega dialoga.«
Mag. Ivan Simič, ki poudarja, da je na davke treba gledati celovito, o trenutnem
davčnem sistemu in politiki v Sloveniji meni:
»Ta trenutek je vse tako zgrešeno, da bi težko vzpostavil neki sistem. V preteklosti
smo vedeli, kaj in kako deluje, če si nekje vzel, si na drugi strani dal. Trenutni
sistem je sistem izsiljevanja in prisile ter je popolnoma neproduktiven.
Če ti denarja primanjkuje, je treba razmisliti, kaj bi ti ga najhitreje prineslo.
To je DDV, že pred dvema letoma sem predlagal njegovo povišanje za 2 odstotni točki,
seveda s korekcijo v dohodninski zakonodaji, da bo ljudem več ostajalo. Tega ne
storijo, minus se povečuje. Potem naredimo tudi korekcijo pri davku pravnih oseb,
znižamo stopnjo na 15 odstotkov, ampak ljudje me ne razumejo. Prav zgrožen sem,
ko jih poslušam. Ker nimajo izkušenj. Ljudje ne razumejo denimo, da lahko z nizko
davčno stopnjo pritegneš multinacionalke, ki bodo zaposlovale, ljudje bodo dobili
denar in ga potrošili. Mi ne znamo razmišljati o tem, pri nas multinacionalke odhajajo
zaradi našega načina dela.
Tudi obdavčenje premoženja ni rešitev, ker je to premoženje že bilo kupljeno iz
obdavčenega denarja. Zato ljudje razmišljajo, da ne bi več kupovali, vlagali, tako
prihajamo v fazo lebdenja.
Problem sta bipolarnost in nestrokovnost. Zvečer, ko pridem domov, tečem v fitnesu,
gledam tretji program TV SLO in upam, da bo kdo z desne povedal kaj za levega in
obrnjeno. Ugotoviš, da so na svetu mnogo hujše stvari, kot si jih imel ti tisti
dan. Tisto kreganje je prav fantastično in mi daje novo energijo, ker mi sporoča,
da sem najhujše že videl zvečer. To gre v neskončnost.
Strokovnjakom je treba pustiti stroko. Ni mogoče zamenjati cele politike, a naj
se z davki ukvarjajo tisti, ki jih poznajo, ne pa tisti, ki izsiljujejo. Mislim,
da je zadeva zavožena, ne vključujem se več v te zadeve, ker ko se neha strokovna
debata, nima več smisla sodelovati v njej, saj si samo slabe volje.«
Na vprašanji, kako danes zagotoviti denar v podjetjih, ko ga ni ne v bankah ne v
državi, in ali imamo sploh dovolj finančnega znanja, odgovarja dr. Peterlin:
»Po mojem so podjetja premalo skoncentrirana na lastni denarni tok, najprej morajo
biti odločitve v podjetju ekonomsko upravičene, kar pa še ni dovolj, da bo to nosilo
pozitivni denarni tok. Če je nekaj upravičeno na dvajset let, kredit pa je od dve
do pet let, se to finančno ne izide. Premalo je poudarka na prejemkih in izdatkih.
Uspešnost podjetij se gleda po dobičku, to ni res. Dobiček je primer neizmerne kreativnosti
računovodij!
Neka revizorka je zadnjič komentirala, da če ti računovodkinja ne zna narediti treh
variant z dobičkom in izgubo, jo je treba zamenjati. Računovodsko se lahko popravlja
za nazaj, denarnih tokov se ne da. Bančnih izpiskov s prejemki in izdatki se ne
da popravljati.
Spremljanje uspešnosti podjetja na osnovi računovodskih izkazov je napačno. Izkaz
poslovnega izida je zgolj, z mojega finančnega vidika seveda, delitvena bilanca
med lastniki in državo. Fokus bi moral biti na denarnem toku.
Vsaka investicija naj se presoja z vidika, ali bo nosila toliko denarja, da bodo
poplačane obveznosti, dolgovi. Ker gredo največji denarni tokovi mimo poslovnega
izida, mimo tistega, na osnovi česar mi smatramo, ali je podjetje uspešno ali neuspešno.
Tudi terjatve, tudi zaloge so naložba. V podjetju ne more biti potrošnje, ta je
lahko v gospodinjstvu.
Prihodek je dober, dobiček je boljši, denar je pa car! Ne želim preveč poudarjati
denarja. A le z njim lahko poravnaš račune. Vsi v podjetju bi se morali zavedati
finančnih posledic svojih poslovnih odločitev. Podjetje ne gre v stečaj, ker ima
izgubo, pač pa zato, ker zmanjka denarja.
In znanje pri nas?
»V velikih družbah ni minimalne higiene, poslovodstva so premalo osredotočena na
terjatve, zaloge, obveznosti do dobaviteljev, tam je denar. Če rastejo prihodki,
rastejo zaloge, rastejo terjatve, običajno tudi investicije, saj je treba dvigniti
prag poslovanja. Kapital ne raste tako hitro, kot rastejo dolgovi. Tega se v podjetjih
ne zavedajo. In to znanje manjka. Zato v našem združenju vsake tri mesece organiziramo
brezplačna predavanja za naše člane. Prav je, da se osredotočimo na mala in srednja
podjetja. Terjatve so denar.«
Kako dr. Miro Cerar gleda na nedelovanje pravne države in s tem denimo na primer
Balkanski bojevnik?
»Ljudje smo družbena bitja, ko se rodimo, smo izredno odvisni od družbe, ki nas
mora negovati, da odrastemo. Nato začutimo svojo individualnost, to je faza, ko
se širimo, želimo pridobivati znanje in ugled, potem pa se vračamo v fazo, ko to,
kar smo, želimo prenašati naprej, biti dobri in solidarni drug do drugega.
Naša družba pa je šele v fazi razpršenosti individualizacije, to smo prenapeli do
vseh skrajnosti na vseh področjih. Ni dovolj, da rečemo, da je Slovenija polnoletna
po 18, 20 letih, treba je prenašati znanje, učiti. Tudi strokovnjaki ne bomo zadovoljni
sami s seboj, če v tem ne bomo uspešni.
Kaj mi pomaga, če imam znanje, a s tem nikomur ne koristim. Pravna država je le
eden od segmentov, ki prinaša družbi pravičnost. Kako bomo motivirali ljudi, da
bodo nekaj prispevali k podjetju, državi, da se bodo odločili nečemu se odreči v
skupno korist. Naša družba je žal pretirano nepravična.
Pri zadnji kampanji za predsednika vlade se je veliko vprašanj vrtelo okoli tega,
kdo je bolj pošten, kdo kaj ima. Pravna država je eden od dejavnikov, ne edini,
ki mora pri nas še dozoreti. Vsi državljani smo soodgovorni, da povišamo pravno
kulturo, da jo terjamo od oblasti, da jih opozorimo, da jih ne bomo več gledali,
če se ukvarjajo le s sabo in ne z družbenimi problemi, da so sprti med seboj.
Zadnjega primera, Balkanskega bojevnika, ne morem celovito komentirati, ker ga ne
poznam toliko. Je pa v javnosti vzbudil še dodatno nezaupanje v našo državo. Sodniki,
tožilci in policisti bi morali javnosti veliko bolj natančno pojasniti, kaj se je
zgodilo v tem primeru, nekdo bi moral tudi odgovarjati, če ne pravno, pa vsaj moralno.«
Za mag. Ivana Simiča je pomembno in značilno predvsem logično razmišljanje, enostavnost
in učinkovitost ter uporaba zdrave kmečke pameti. Njegovo izkušenost in znanje cenijo
tudi v tujini – celo bolj kot v domovini – saj so mu v Srbiji, kjer trenutno svetuje
finančnemu ministru, ponudili mesto vodje davčnega urada.
Pa bo ta izziv sprejel?
»Srbski minister Dinkić me je povabil k svetovanju, prve korake že delamo, nekaj
smo že poenostavili, naredili smo nekaj na področju DDV in osebnih pregledov premoženja.
Do začetka prihodnjega leta bodo državljani Srbije prijavili svoje premoženje, tako
bomo začeli iz ničtega stanja, kar bi morali storiti tudi v Sloveniji.
Sem veliko na terenu, hodim po predstavništvih davčne uprave, se pogovarjam z zaposlenimi,
svetujem, kaj poenostaviti, olajšati, organiziramo seminarje. Zaposleni tam prvič
doživljajo, da se nekdo pogovarja z njimi.
V Sloveniji pa sem delo v državni davčni upravi končal. Ko si na poziciji, te vsi
napadajo, ko jo zapustiš, opazijo razliko. Škoda, da pri nas tega prej ne prepoznamo.
Res me v Srbiji nagovarjajo, naj prevzamem vodenje davčne uprave, razmišljam tudi
o tem, kaj bi to pomenilo za moje podjetje. Davčna uprava Srbije je štirikrat večja
od slovenske, je pa vsekakor izziv, da nekaj narediš.«
Na kakšen način je ugled odvisen od finančne stroke? Ali je ustanovitev slabe banke
izziv zanjo?
Dr. Peterlin meni, da če bo projekt slabe banke uspel, bodo šele nastali problemi.
»Ta projekt je namenjen reševanju banke, mi pa moramo reševati gospodarstvo, podjetja,
ne pa bank.
Pustimo zdaj velike finančne holdinge, govorim o podjetjih, ki so v težavah, ki
ne morejo servisirati ljudi, ki so v težavah tudi zaradi države, ker so podizvajalci
določenih zgodb. Ko pa se bo z njimi začel ukvarjati neki birokrat v nadzornem svetu,
ki ne ve, za kaj gre, bo to zelo neproduktivno.
Največji problem, ki ga vidim, je to, da gre za prenos premoženja z ene pravne osebe
na drugo. Vprašanje je, po kateri vrednosti. To je največji problem, kdo bo zdaj
naredil plus, kdo izgubo, kaj je poštena vrednost terjatve.
S tem se mora ukvarjati tisti, ki to zna, ne pa neka druga institucija, to bo po
mojem tretji kamen v zgodovini Slovenije, prvi je bil stanovanjski zakon, potem
lastninjenje in zdaj je to slaba banka. Vse to bomo plačevali mi.
Naj banke angažirajo ljudi, da se ukvarjajo s problematičnimi naložbami, država
pa naj bankam pomaga, da postanejo kapitalsko ustrezne. Ko je neko podjetje problematično,
včasih potrebuje nekaj denarja, da zvozi, ko samo še črpaš in črpaš, lahko dobre
vsebine propadejo samo zato, ker bo njihov upravljalec nekdo, ki se s tem še nikoli
ni ukvarjal in sploh še ni delal v gospodarstvu.
Največji problem je torej, po kateri vrednosti. Problem je tudi davčni. Problem
bo, kot sem rekel, kaj je poštena vrednost terjatve. Država nam je denimo ponudila
delnice NKBM po 27 evrov, zdaj je ta vredna dober evro, a to je pač moja slaba naložba.
Po kateri vrednosti se bo zdaj to preneslo naprej, na nekoga tretjega?
Svoje probleme naj rešujejo tisti, ki vsaj malo bolj poznajo gospodarstvo kot tisti,
ki ga sploh ne poznajo.«
Dr. Miro Cerar je za konec poudaril, da je čas za korak naprej, da moramo načela
etike in morale končno začeti tudi konkretno uporabljati, »kajti pravo, finance
in davki so tudi ljudje. Ne moremo sicer rešiti sveta za naprej, lahko pa vsaj generacijam,
ki prihajajo za nami in so pred ekološko in družbeno katastrofo, pokažemo pravo
pot in rešimo naše otroke. Oni pa bodo morali to storiti za naprej. Vsak mora vedeti,
kaj sploh lahko stori. K reševanju te krize, ki je večplastna, je treba pristopiti
na vseh segmentih hkrati. Vsak se lahko izboljša na individualni ravni, vzpostaviti
je treba spoštovanje do sočloveka, kot si ga zasluži.
Kaj pa je korupcija? Nespoštovanje drugih. Nisem za neko revolucijo, treba je graditi
na tistem, kar imamo. V znanosti, športu in kulturi smo bili nadpovprečni in ti
potenciali so še vedno navzoči, zato jim je treba dati več možnosti. V teh dvajsetih
letih je nekaj svetlih izjem, a drugače se je družba vodila neuspešno. Premike je
treba delati brez maščevanja in skrajnih čustev.«
Vsi trije strokovnjaki so se med pogovorom dotaknili tudi zakonodaje v Republiki
Sloveniji, ki se jim na njihovih področjih zdi pravzaprav dovolj ustrezna, a pomembno
je predvsem poskrbeti za njeno pravilno razumevanje, obvladovanje in hkrati izvajanje.
In kako naprej v družbi Tax-Fin-Lex?
Družba Tax-Fin-Lex redno nadgrajuje svoje področje delovanja. Prireditev Najuglednejši
želijo prihodnje leto nadgraditi še z druženjem uglednih posameznikov z različnih
področij delovanja. Prvi korak v to smer je vsekakor elektronski časopis TFL Glasnik,
ki ga tedensko prejema 20.000 prejemnikov, v njem pa že drugo leto gostijo ugledne
posameznike, ki so se izkazali s svojim delom. Uspešni direktorji, pametni lastniki
podjetij, pokončni državni uslužbenci, izobraženi, bistri in prodorni posamezniki,
to so njihovi gostje, za katere verjamejo, da bodo odločno pripomogli k pametnejši
politiki in usodno vplivali na razcvet naše države in družbe. Vsem je skupna ena
lastnost, to je ugled. Zato tudi izbor najuglednejših strokovnjakov.
Zapisala: Petra Hrastar
