STA novice / Za ponovno podporo predlogu novele zakona o kazenskem postopku premalo glasov (dopolnjeno)

Za novelo je glasovala velika večina poslancev SMC, podprlo jo je tudi nekaj poslancev DeSUS in NSi. V skladu z dopoldanskimi napovedmi so bili proti v SDS, SD, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev. Skupaj je noveli nasprotovalo 31 poslancev.

Novela, ki jo je predlagalo ministrstvo za pravosodje, je sicer že od vsega začetka burila duhove. Najprej so jo dolgo časa usklajevali v koaliciji. Ko je bila le potrjena na vladi in marca poslana v DZ, so se proti njej javno izrekli v policiji in tožilstvu, pretiranega navdušenja nad njo ni bilo niti na vrhovnem sodišču. Mnenja o njej so se kresala tudi v sami koaliciji, saj je proti nekaterim rešitvam nastopila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. O tem, ali jo velja podpreti, je bilo veliko pomislekov tudi med samimi koalicijskimi poslanci. Vse to je imelo za posledico, da se je postopek sprejemanja v DZ zavlekel pozno v jesen.

Največ pomislekov je bila deležna ureditev, po kateri bi se tožilstvo vzpodbujalo, da se manj poslužuje instituta sodne preiskave in namesto njega uporablja institut posameznih preiskovalnih dejanj. Zato so nekateri noveli očitali, da praktično ukinja sodno preiskavo, kar pa da postopkov ne bo skrajšalo, kot je to menilo ministrstvo, pač pa le podaljšalo. Na drugi strani so na ministrstvu opozarjali, da je Slovenija ena od še redkih držav, ki še pozna sodno preiskavo.

Drugi glavni očitek predlogu novele je letel na ureditev, po kateri bi lahko policija in tožilstvo osumljence in priče zaslišala že v predkazenskih postopkih. Slednje je sicer mogoče že zdaj, a tovrstne izpovedbe na sodišču nimajo velike dokazne vrednosti. Po predlogu bi se to spremenilo, in sicer tako, da bi lahko sodišče svojo odločitev oprlo tudi na te izpovedbe. Ker pa bi bilo zaslišanje mogoče opraviti tudi brez odvetnika (če bi bilo posneto), so nekateri opozarjali, da bi lahko to poslabšalo položaj osumljencev, saj si nekateri odvetnika ne morejo privoščiti.

Praktično vse do konca obravnave v DZ so podporo noveli napovedovali v SD, a se je zapletlo, ko je DZ podprl dopolnilo NSi, po katerem bi rok, v katerem je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbe iz prejšnjega sistema, podaljšali do leta 2020. Takrat so v SD noveli podporo odrekli, kar je bilo za njen sprejem morda tudi odločilno.

Kot je v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin povedal Jan Škoberne (SD), dopolnilo namreč omogoča rehabilitacijo sodelavcev okupatorja, na kar pa da v SD ne pristajajo. Nasprotovali so mu v NSi in SMC. "Dopolnilo omogoča samo to, da lahko oškodovanec pred slovenskimi sodišči dokaže, da je bil pred jugoslovanskimi sodišči krivično obsojen. Kaj je s tem narobe? Vsi, ki temu nasprotujete, podpirate apartheid," je dejal Matej Tonin (NSi). Jasna Murgel (SMC) pa je opozorila, da dopolnilo ne prinaša še ničesar, razen tega, da bo imel nekdo, ki meni, da mu je bila s sodbo v prejšnjem sistemu povzročena krivica, možnost, da to dokaže. "Ne pomeni pa avtomatične rehabilitacije," je dejala.

V DeSUS so napovedali, da bodo odločitev o glasovanju prepustili vsakemu posameznemu poslancu. V preostalih poslanskih skupinah pa so izrecno napovedali, da novele ne bodo podprli. Vinko Gorenak (SDS) je ob tem dodatno spomnil, da podpora noveli ni odvisna od opozicije, ampak od koalicije.