STA novice / Ministrstvo: Ne gre za deportacije prosilcev, ampak za zakonite predaje (dopolnjeno)

Več kot 100 predstavnikov Ambasade Rog je danes od jutra s protestnim shodom pred Azilnim domom Vič opozarjalo na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko. Za protest so se odločili, saj je ministrstvo za notranje zadeve danes napovedalo "deportacijo treh mladih prosilcev za azil" na Hrvaško, kar so sicer nato prestavili.

Ministrstvo je zapisalo, da so "predaje prosilcev za mednarodno zaščito izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku". Tako imenovana dublinska uredba namreč določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati le ena država članica EU.

Dodali so, da koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga članica.

Konkretnih postopkov predaje prosilcev za mednarodno zaščito ne morejo komentirati, so zapisali, so pa dodali, da so bile zoper odločitve ministrstva o predaji prosilcev za mednarodno zaščito vložene tožbe na upravno sodišče, ki jih je zavrnilo in potrdilo odločitve ministrstva. Hkrati je sodišče zavrnilo predlog izdaje začasne odredbe in tako ni zadržalo izvršitve.

Predstavnik Ambasade Rog, kjer se zavzemajo tudi za pravice tujih delavcev in prosilcev za azil v Sloveniji, Miha Blažič je danes za STA poudaril, da bi se Slovenija lahko odločila tudi drugače, torej prosilcem podelila mednarodno zaščito. Izpostavil je, da gre za tri posameznike, ki so dlje časa v Sloveniji, tukaj delajo in so si ustvarili življenje, ministrstvo pa jih v času, ko Slovenija potrebuje delavce, poskuša nehumano vrniti v državo brez urejenega azilnega sistema.

Tudi profesorica z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik je za STA pojasnila, da bi Slovenija prosilcem lahko podelila mednarodno zaščito skladno s suverenostjo države. Kot je dodala, "lahko država vedno podeli več pravic, kot zahteva mednarodno pravo". Hojnik je dodala, da konkretnih primerov sicer ne pozna.

Slovenija je letos po podatkih ministrstva do konca aprila po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Lani jih je Slovenija predala 46, pred tem, leta 2024, 68, leta 2023 pa 13 prosilcev.