STA novice / Ustavno sodišče o ustavnosti volilnih okrajev na javni obravnavi 7. novembra
petek, 27.10.2017
Ljubljana, 27. oktobra (STA) - Ustavno sodišče je sklenilo, da bo v postopku za oceno ustavnosti zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ in zakona o volitvah v DZ 7. novembra opravilo javno obravnavo. Oceno zahteva državni svet, ker meni, da volilni okraji niso oblikovani v skladu z ustavo in da taka ureditev onemogoča, da bi vsak volilni okraj imel poslanca.
Državni svetniki so prepričani, da je za različne krize, s katerimi se je soočila država v zadnjega nekaj več kot četrt stoletja, kriv slab volilni sistem. Ta, kot so zapisali v zahtevi, sprejeti februarja 2015, ne omogoča oblikovanja stabilnih vlad in onemogoča kandidature nestrankarskim kandidatom. Povzroča tudi, da volivci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom, kar je krivo za vedno manjšo volilno udeležbo.
Po mnenju državnih svetnikov je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa volilne enote in volilne okraje, v neskladju z ustavo, prav tako pa tudi v nasprotju z zakonom o volitvah v DZ. Slednji namreč določa, da se poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev ter da se volilne enote oblikujejo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Tega pa trenutno oblikovani volilni okraji po mnenju državnih svetnikov ne omogočajo.
"Analiza rezultatov predčasnih volitev v DZ leta 2014 pokaže, da so se volilni okraji zelo razlikovali po številu volilnih upravičencev. V volilnem okraju Grosuplje je bilo evidentiranih 30.991 volilnih upravičencev, v volilnem okraju Hrastnik pa zgolj 8301 volilni upravičenec. Gre za številčno razmerje 3,73 proti 1. To pomeni, da bi glede na določilo zakona o volitvah poslancev v DZ volilni okraj Hrastnik lahko prispeval zgolj slabo polovico poslanca, volilni okraj Grosuplje pa poslanca in pol," je zapisano v pobudi za oceno ustavnosti.
Zakon o volitvah v DZ pa je po prepričanju državnih svetnikov v nasprotju z ustavo v več členih. Med drugim menijo, da volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na podelitev mandatov kandidatom, pač pa imajo odločilni vpliv stranke. Prav tako ne omogoča, da bi vsi volivci dobili svojega predstavnika v DZ.
Analiza, kot opozarjajo, namreč pokaže, da kar 21 volilnih okrajev od 88 nima izvoljenega poslanca. Nasprotno ima 19 volilnih okrajev dva izvoljena poslanca, en volilni okraj pa celo tri. Ob tem dodajajo, da so določila ustave uresničena samo v primeru, ko volilni rezultati zagotavljajo enakomerno pokritost volilnega telesa s poslanci.
Zadnje novice
-
V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v EU
25.6.2026 -
EU bi lahko zaostrila pravila za Amazonove in Microsoftove storitve v oblaku
25.6.2026 -
Odprava carin na uvoz industrijskega blaga iz ZDA v EU dokončno potrjena
25.6.2026 -
Resnica s predlogom zakonske prepovedi izobešanja zastav brez pravne podlage na pročelja uradnih institucij (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Ministrstvo je RTVS zavrnilo zahtevek za izplačilo sredstev za glasbeno produkcijo
24.6.2026 -
Slovenija se je pridružila pobudi glede znižanja statusa zaščite medveda v EU (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Evropska komisija predlaga poenostavitev davčnih pravil EU
24.6.2026 -
Bruselj za poenostavitev označevanja energijske učinkovitosti izdelkov v EU
24.6.2026 -
Sodišče v začasni odredbi GaiaCellu naložilo dobavo dušika za vzorce
24.6.2026 -
Stevanović v bran obravnavi novele zakona o veterinarstvu po skrajšanem postopku (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Čeferin za krepitev odnosov z javnostmi v izogib manipulacijam z vsebino odločb ustavnega sodišča (I)
24.6.2026 -
Lani na ustavno sodišče več pripada in več rešenih zadev (II)
24.6.2026