STA novice / Ustavno sodišče o ustavnosti volilnih okrajev na javni obravnavi 7. novembra
petek, 27.10.2017
Ljubljana, 27. oktobra (STA) - Ustavno sodišče je sklenilo, da bo v postopku za oceno ustavnosti zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ in zakona o volitvah v DZ 7. novembra opravilo javno obravnavo. Oceno zahteva državni svet, ker meni, da volilni okraji niso oblikovani v skladu z ustavo in da taka ureditev onemogoča, da bi vsak volilni okraj imel poslanca.
Državni svetniki so prepričani, da je za različne krize, s katerimi se je soočila država v zadnjega nekaj več kot četrt stoletja, kriv slab volilni sistem. Ta, kot so zapisali v zahtevi, sprejeti februarja 2015, ne omogoča oblikovanja stabilnih vlad in onemogoča kandidature nestrankarskim kandidatom. Povzroča tudi, da volivci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom, kar je krivo za vedno manjšo volilno udeležbo.
Po mnenju državnih svetnikov je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa volilne enote in volilne okraje, v neskladju z ustavo, prav tako pa tudi v nasprotju z zakonom o volitvah v DZ. Slednji namreč določa, da se poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev ter da se volilne enote oblikujejo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Tega pa trenutno oblikovani volilni okraji po mnenju državnih svetnikov ne omogočajo.
"Analiza rezultatov predčasnih volitev v DZ leta 2014 pokaže, da so se volilni okraji zelo razlikovali po številu volilnih upravičencev. V volilnem okraju Grosuplje je bilo evidentiranih 30.991 volilnih upravičencev, v volilnem okraju Hrastnik pa zgolj 8301 volilni upravičenec. Gre za številčno razmerje 3,73 proti 1. To pomeni, da bi glede na določilo zakona o volitvah poslancev v DZ volilni okraj Hrastnik lahko prispeval zgolj slabo polovico poslanca, volilni okraj Grosuplje pa poslanca in pol," je zapisano v pobudi za oceno ustavnosti.
Zakon o volitvah v DZ pa je po prepričanju državnih svetnikov v nasprotju z ustavo v več členih. Med drugim menijo, da volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na podelitev mandatov kandidatom, pač pa imajo odločilni vpliv stranke. Prav tako ne omogoča, da bi vsi volivci dobili svojega predstavnika v DZ.
Analiza, kot opozarjajo, namreč pokaže, da kar 21 volilnih okrajev od 88 nima izvoljenega poslanca. Nasprotno ima 19 volilnih okrajev dva izvoljena poslanca, en volilni okraj pa celo tri. Ob tem dodajajo, da so določila ustave uresničena samo v primeru, ko volilni rezultati zagotavljajo enakomerno pokritost volilnega telesa s poslanci.
Zadnje novice
-
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Voditelji EU za dokončanje notranjega trga do konca 2027 (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Sindikat bi ministrstvu za finance onemogočil poseganje v strokovno delo osebne asistence
12.2.2026 -
Orož obljublja mehak prehod v reorganizacijo okrajnih in okrožnih sodišč (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Kaj je okrepljeno sodelovanje članic EU? (pojmovnik)
12.2.2026 -
Generalna pravobranilka EU predlaga razveljavitev odločitve o odmrznitvi sredstev Madžarski
12.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nova pravila za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi
12.2.2026 -
Zelena luč odbora DZ za dvig starostne meje za vožnjo e-skirojev
12.2.2026 -
Javni uslužbenci z minimalno plačo v sedmi plačni razred
12.2.2026 -
Poslanci prihodnjo sredo še na eni izredni seji DZ
12.2.2026 -
Slovenija podpisala konvencijo Sveta Evrope o varstvu odvetniškega poklica
12.2.2026