STA novice / Do zdaj 29 zahtevkov za odškodnino zaradi nerazglašenih oporok

Do zdaj so po navedbah državnega odvetništva v primerih 29 odškodninskih zahtevkov, ki so jih prejeli, sklenili sedem izvensodnih poravnav, v katerih so oškodovancem skupaj priznali za nekaj manj kot 144.000 evrov odškodnin. V enem primeru oškodovanec ni sprejel poravnalne ponudbe, devet zahtevkov je pa je državno odvetništvo zavrnilo. Odprtih je še 12 zahtevkov, kjer se zahtevane odškodnine gibljejo od najnižje v višini 5368 evrov do najvišje v višini 299.273 evrov.

Šele ko predhodni zunajsodni postopek ni uspešen, lahko oškodovani zoper državo vložijo tožbo. Na državnem odvetništvu so do zdaj v odgovor prejeli štiri tovrstne tožbene zahtevke. V enem primeru je bila sklenjena sodna poravnava v višini 70.000 evrov, v eni zadevi je sodišče tožbeni zahtevek v višini 21.000 evrov zavrnilo, vendar sodba zaradi vložene pritožbe še ni pravnomočna. V preostalih dveh zadevah pa zahtevka znašata 51.113 in 15.030 evrov, so za STA pojasnili na državnem odvetništvu.

Leta 2015 so namreč na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi med pregledom našli 945 nerazglašenih oporok, v primeru katerih volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene. Ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč, imajo oškodovani možnost, da sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oziroma državo.

Na državnem odvetništvu so že pred časom na vprašanje, kakšna navodila države imajo za reševanje omenjenih zahtevkov, odgovorili, da je stanje posameznih zadev različno, zato jih rešujejo od primera do primera, "vendar pa poenoteno v duhu mirne rešitve in na način, ki za oškodovance ne pomeni dodatnih ovir".

Kot se je izkazalo do zdaj, odgovornosti za to, da 945 oporok, med njimi nekatere stare tudi več desetletij, ni bilo razglašenih, najverjetneje ne bo nosil nihče. Predsedniki sodišč namreč v nobenem od primerov nerazglašenih oporok niso ugotovili elementov kaznivega dejanja, so pa v 110 zadevah ugotovili elemente osebne odgovornosti.

"V teh primerih bi lahko bil sprožen ustrezen (disciplinski) postopek, vendar se je izkazalo, da tudi v omenjenih primerih predsedniki sodišč ne morejo ukrepati, bodisi zaradi zastaranja bodisi zato, ker odgovorna oseba ni več zaposlena na sodišču," so pred časom za STA zapisali na vrhovnem sodišču.