STA novice / O ustavni obtožbi zoper Cerarja DZ v torek

Na seji se bo moral premier Cerar zagovarjati zaradi očitkov poslancev SDS o zlorabi položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Seja se bo začela v torek ob 12. uri z obrazložitvijo predloga ustavne obtožbe, na katero bo nato odgovoril predsednik vlade. Tako predlagatelji kot premier Cerar bodo imeli na voljo po 30 minut za uvodno obrazložitev ter še po 60 minut za razpravo.

Na izredno sejo so uvrstili tudi mandatno-volilne zadeve. Kot je pojasnil predsednik DZ Milan Brglez, mora DZ namreč najpozneje do 13. januarja imenovati člane sveta Javne agencije RS za varstvo konkurence. Po izstopu Janka Vebra iz poslanske skupine SD pa bodo sedaj nepovezanega poslanca razrešili z mesta podpredsednika odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Nadomestila ga bo poslanka SD Bojana Muršič.

Poslanci SDS sicer Cerarju v predlogu ustavne obtožbe očitajo zlorabo položaja. S tem ko se je Cerar zavzel, da se zadrži Šamijeva deportacija, je namreč po njihovem mnenju odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve.

Ker predsednik vlade takšnih pooblastil nima, je po mnenju poslancev SDS zlorabil uradni položaj, prestopil meje zakonito določenih pooblastil ter Šamiju pridobil nepremoženjsko korist.

V SDS so še prepričani, da ima Cerarjevo ravnanje v tem primeru tudi vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja, zato tudi niso izključili možnosti vložitve kazenske ovadbe.

Cerar je očitke že zavrnil ter predlog ocenil kot nov politikantski manever SDS in predsednika te stranke Janeza Janše, s katerim da želita dodatno ovirati delo vlade. Zatrdil je, da tako v primeru Šamija kot v nobenem drugem primeru ni kršil ustave ali zakona.

Za to, da predlog ustavne obtožbe pride do ustavnega sodišča, ga mora v DZ podpreti vsaj 46 poslancev. Za zdaj pa še nobena od poslanskih skupin ni napovedala podpore predlogu SDS, da predloga ne bodo podprli, so napovedali v vseh koalicijskih poslanskih skupina, poleg njih pa še v Levici.

Ustavna obtožba je institut, s katerim lahko DZ predsednika republike, predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Če je predlog v DZ izglasovan, ustavno sodišče ugotavlja odgovornost funkcionarja. Če ugotovi, da obtožba ni utemeljena, ga oprosti, če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, pa lahko z dvotretjinsko večino odloči, da mu preneha funkcija.

Ustavno sodišče doslej še ni odločalo o ustavni obtožbi, je pa takšen predlog leta 1998 doletel tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška, a ga DZ ni izglasoval. S predlogom ustavne obtožbe se je leta 2010 soočil tudi predsednik republike Danilo Türk, a se tudi ta ni znašel na ustavnem sodišču.