STA novice / Odbor prek predloga novele o evidentiranju nepremičnin

Cilj novele je ureditev evidentiranja in spreminjanja podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, ki se je izkazalo za pomanjkljivo, zlasti z vidika množičnega vrednotenja nepremičnin. Podatki se bodo v letih 2018 in 2019 izboljšali in bodo tako podlaga za kakovostnejše množično vrednotenje, je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Odbor je zavrnil predlog SDS, da bi o predlogu novele, ki ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, pripravil javno predstavitev mnenj. Kot je menil Danijel Krivec (SDS), hitenje, glede na to, da je bil predlog v javni obravnavi le sedem dni, ni potrebno in bo prineslo težave, saj novela ne bo usklajena z vsemi deležniki. Dejal je tudi, da bo novela - ki med drugim predvideva, da bodo vse geodetske storitve morali opravljati le pooblaščeni inženirji s področja geodezije - omogočila, da bodo določene skupine dobro zaslužile.

Strinjal se je Zvonko Lah (NSi), ki je ocenil, da se s tem zakonom evidence ne bodo dokončno uredile, ljudje bodo imeli stroške, ni pa jasno, ali bodo ti podatki dovolj kakovostni za kasnejšo obdavčitev nepremičnin. Menil je, da bi bilo bolje, da bi se država odločila za legalizacijo nedovoljenih nepremičnin, s čimer da bi se uredili tudi podatki, občine pa bi med drugim dobile plačan komunalni prispevek.

Razprava se je vrtela okoli nove geodetske storitve, ki jo predvideva predlog, in sicer lokacijske izboljšave. Gre za tehnično spremembo podatkov o mejah parcel in zemljišč pod stavbo, s katero bodo izboljšali njihovo lokacijska natančnost. Kot je pojasnil generalni direktor geodetske uprave Anton Kupic, gre za urejanje podatkov, ki so bili pred 200 leti zajeti v lokalnih koordinatnih sistemih, sedaj pa jih prestavljajo v državni koordinatni sistem. Na terenu ne bo prišlo do sprememb; cilj je, da se grafični zajem podatkov o parcelah uskladi glede na prostorske akte ali zračne posnetke. Izboljšavo bo lahko zahtevala geodetska uprava po uradni dolžnosti ali posameznik s pravnim interesom, po sprejetem amandmaju predvideva predlog.

Poleg lokacijske izboljšave predlog pri zemljiškem katastru med drugim predvidena tudi bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč. Pri katastru stavb bodo med drugim uskladili pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. Bistveni podatki o stavbah in delih stavb se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta. Pri registru nepremičnin bo bolj jasno določeno vodenje podatkov o nepremičninah. Zaradi zagotovitve povezave med mejami parcel in mejami občin bo zakon določil postopek začetne uskladitve podatkov mej občin z mejami parcel.

Po predlogu bodo lastniki nepremičnin enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom.

Ministrstvo v okviru evropsko podprtega projekta E-prostor sicer načrtuje pripravo novega zakona, in sicer zakona o katastru nepremičnin, po katerem se bo namesto sedanjih treh evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin) oblikovala enotna evidenca - kataster nepremičnin.