STA novice / Odbor DZ k predlogu zakona o plačilnih storitvah sprejel številna dopolnila

Predlog zakona v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo, ki bo začela veljati v soboto. Zakon bo prispeval k večji varnosti in ugodnostim za potrošnike. Je zelo obširen, odbor pa je sprejel dopolnila na približno petino vseh členov.

Kot je povzel državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, predlog med plačilne storitve vključuje novi obliki plačilnih storitev, ki se izvajata prek interneta, in sicer storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Prepovedal bo posebna nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico.

V Sloveniji bo prepoved, da prejemnik plačila zahteva nadomestilo za transakcijo s kartico, veljala za vse, razen denimo za kartice, kot so PayPal, American Express, Diners Club. V teh primerih provizija ne bo smela preseči neposrednega stroška, ki ga zaradi sprejetja kartičnega plačila nosi prejemnik plačila.

Za večino kartic v Sloveniji velja model t.i. štiripartitne kartične sheme, v kateri ima imetnik kartice pogodbeni odnos z izdajateljem, pridobitelj pa s prejemnikom plačila. Za te bo veljala omenjena prepoved, je povedala Anja Rijavec Uršej iz Banke Slovenije.

Zgoraj navedene izjeme kartic pa sodijo v t.i. tripartitine sheme, kjer gre praviloma za kreditne kartice in kjer upravljavec opravlja vlogo tako izdajatelja kot pridobitelja in ima neposredno pogodbeno razmerje z imetnikom kartice in prejemnikom plačila.

Ker bo morala Banka Slovenije družbe za izdajo elektronskega denarja licencirati, hkrati pa bo nadzorni in prekrškovni organ nad tem področjem, je Jožefa Horvata (NSi) zanimalo, ali je na to pripravljena. Rijavec Uršejeva je zagotovila, da se ustrezno pripravljajo na naloge in aktivnosti, ki bodo morale biti izvedene.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da predlog zakona togo sledi direktivi ter da niso v celoti izkoriščene možnosti, da bi bil zakon jasen. Ob pripombi o neenotnem izrazoslovju je Horvata zanimalo, zakaj zakon ne opredeljuje novih izrazov, kot so kriptovalute, blockchain ipd. Božič je povedal, da ta zakon tega področja ne ureja.

Ob tem je opozoril, da kriptovalute niso elektronski denar in da naj bodo ljudje pri poslovanju z njimi previdni. Rijavec Uršejeva je za ponazoritev, kaj je elektronski denar, navedla, da je to tisti denar, ki je naložen na plačilne kartice. Definicija vseh virtualnih valut izpade in ne more biti elektronski denar, je poudarila.

EU po Božičevih navedbah razmišlja o tem, da bi tudi nove tehnologije in nove izraze "postavila na mesto". Na kakšno, se pa še ne ve, zlasti zato, da ne bi s prehitro ali nepremišljeno regulacijo zavrli nekaj, kar ima določen potencial, je povzel.

Na vprašanje Dušana Verbiča (SMC), ali so v zakonu kakšne posebnosti, ki bi veljale le v Sloveniji, je Božič zagotovil, da gre pri prenosu te direktive za načelo popolne harmonizacije. To pomeni, da država ne sme uvajati dodatnih ali drugačnih ureditev, kot jih opredeljuje evropska direktiva.