STA novice / Predstavniki koalicije prihodnjo sredo v usklajevanje zakona o zdravstvenem varstvu

Če bi se uveljavil predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, bi po projekcijah v zakonu sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2024 znašala 4,35 milijarde evrov, medtem ko bo ZZZS letos predvidoma razpolagal s 2,85 milijarde evrov.

Del dodatnih sredstev bi se v zdravstveno blagajno stekel z uvedbo enotne prispevne stopnje. S tem bi se v zdravstveno blagajno steklo predvidoma dodatnih 73 milijonov evrov, glavnina iz pokojninske blagajne ter občinskih in državnega proračuna. Zakon predvideva prenos kritja sredstev za terciar na proračun.

Zakon predvideva zdravstveno doplačilo, ki bi z začetkom leta 2020 nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S tem bi se v zdravstveno blagajno na leto zbralo okoli 472 milijonov evrov. S predlogom zakona je predvideno, da bi bilo doplačilo razdeljeno v pet razredov, znašalo pa bi od 20 do 35 evrov. Več od danes bi plačali tisti, ki imajo višjo plačo od povprečne. Po predlogu zakona pa to doplačilo ne bi bilo fiksno, ampak bi ga lahko država enkrat na leto uskladila z gibanjem povprečne plače. Pri tem pa bi lahko višino doplačila spreminjali največ za 10 odstotkov.

Predlog zakona v večji meri na zakonsko raven prenaša obseg in vsebino zdravstvenih pravic. V določeni meri se spreminjajo pravice pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih. Z zakonom bi tudi zožili možnost zavarovanja po družinskem članu. Otroci bodo po novem samostojna kategorija zavarovanca in ne bodo več zavarovani po svojem staršu.

Iz koalicije je sicer že slišati kritične tone glede predloga zakona. Po mnenju nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja (DeSUS), ki je danes predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, je predlog zakona "daleč od napovedane solidarnosti", ne zagotavlja dolgoročnega financiranja zdravstva in je krivičen do bolnikov, ki so dlje časa bolniško odsotni z dela. Prav tako predlog zakona Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenija odvzema avtonomijo in uveljavlja etatistični model vodenja zdravstva. Ocenjuje pa tudi, da primanjkuje časa za iskanje sprejemljive rešitve.

A na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so pri usklajevanju tega zakona vložili velik napor v to, da z novimi ukrepi za financiranje zdravstvenega varstva ne bi izničili razbremenitve dohodkov v okviru davčnih ukrepov, ki so bili sprejeti lani in v letu poprej. Po njihovem mnenju nova predlagana rešitev sledi osnovnim načelom zakona in zagotavlja enakopravnejši dostop vseh državljanov do zakonsko določenih zdravstvenih pravic.

Kot so zapisali na spletni strani, ima Slovenija že sedaj enega najbolj solidarnih sistemov financiranja javnega zdravstva. Po trenutni ureditvi posameznik s 100.000 evri dohodka na leto v zdravstveno blagajno prispeva 13.450 evrov, nekdo z minimalno plačo pa 1299 evrov. Po predlogu zakona pa bi oseba s 100.000 evrov letnih prihodkov v javno zdravstveno blagajno plačal 13.870 evrov, prejemnik minimalne plače pa 1539 evrov.