STA novice / Komisija DZ brez rešitve dvajsetletne problematike izbrisanih gospodarskih družb

Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je pojasnila, da je prejela vlogo Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij, ki opozarjajo na kršenje pravic zaradi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999. Prosijo za strokovno in politično podporo pri oblikovanju zakona, ki bi zaustavil rubljenje premoženja, kar je ena od posledic omenjenega zakona s konca minulega stoletja.

Predsednik iniciative Dušan Švara je pojasnil, da bi radi rubeže ustavili do odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kamor so družbeniki izbrisanih podjetij po neuspešnih poskusih v Sloveniji vložili več tožb. Veliki senat ESČP naj bi odločitev sprejel prihodnji teden.

Ministrstvo za pravosodje se po besedah državne sekretarke Tine Brecelj strinja, da gre za zelo kompleksno zadevo, zaradi katere so se mnogi posamezniki znašli v zelo težkih življenjskih situacijah. Opozorila je, da ima Slovenija pri morebitnih zakonskih rešitvah te problematike zelo malo manevrskega prostora, saj je ustavno sodišče v preteklosti razveljavilo oba zakona, sprejeta za rešitev položaja družbenikov izbrisanih podjetij.

Opozorila je, da je treba poleg tega upoštevati obe strani. Interventni zakon, ki bi situacijo reševal samo za eno skupino ljudi, bi spet lahko pomenil sporni poseg. "Reševanje situacije je torej potrebno na obeh straneh, sicer spet ustvarjamo neravnotežje," je poudarila.

Z državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo Evo Štravs Podlogar sta ob tem opozorili, da že obstaja prvostopenjska odločba ESČP, ki ni ugotovilo, da bi bila aktivnim družbenikom naložena prevelika odgovornost. Kmalu bo o tem odločal tudi veliki senat, tako da bo zadeva "v kratkem rešena tako ali drugače". Če bi se zdaj denimo odločili za zamrznitev zadeve, bi dosegli samo to, da upniki v času zamrznitve ne bi mogli priti do svojih poplačil, je dejala Brecljeva.

Nasprotnega mnenja je bil Marko Pogačnik (SDS), ki je prepričan, da bi moral DZ sprejeti zakon, ki bi do odločitve sodišča začasno ustavil vse rubeže. "Prepričan sem, da s tem ne prejudiciramo odločitve ESČP," je dejal. Opozoril je tudi na potencialne vrtoglavo visoke stroške za državni proračun, če bi ESČP pritrdilo izbrisanim podjetjem.

Saša Tabaković (SMC), ki se strinja s čakanjem na odločitev sodišča, se je po drugi strani vprašal, kaj se bo zgodilo, če zadeva na sodišču pade. "Bojim se, da več od sočutja do žalostnih zgodb in stisk ne bo mogoče pokazati," je dejal.

Po sprejetju zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 je bilo izbrisanih več tisoč družb, odgovornost za njihove dolgove pa je s tem padla na ramena družbenikov; tudi tistih, ki sploh niso bili aktivni družbeniki. Po podatkih civilne iniciative je tak izbris prizadel 75.000 ljudi in mnoge pahnil v hudo življenjsko stisko, saj so za dolgove postali solidarno odgovorni s svojim premoženjem.

Družbeniki izbrisanih podjetij so pravico najprej iskali v Sloveniji, kjer sta bila za rešitev njihovega položaja sprejeta dva zakona, a je ustavno sodišče oba razveljavilo. Nato so tožbe vložili na ESČP. To je v prvi sodbi odločilo, da je bil izbris družbe brez predhodne likvidacije zakonit, nato pa sprejelo odločitev, da bo zadevo obravnaval veliki senat. Ta naj bi odločitev sprejel prihodnji teden.