STA novice / Bruselj s postopkom proti Poljski na Sodišču EU za zaščito neodvisnosti vrhovnega sodišča (dopolnjeno)

Ta ukrep zadeva tudi prvo predsednico vrhovnega sodišča Malgorzato Gersdorf, ki bi morala po tem zakonu svoj šestletni mandat, kot je določen v poljski ustavi, predčasno končati, so pojasnili v komisiji ob naznanilu odločitve.

Po zakonu, ki je začel veljati 3. aprila, lahko sodniki, za katere velja znižana upokojitvena starost, zaprosijo za podaljšanje mandata. Prošnjo lahko odobri predsednik republike in mandat podaljša za obdobje treh let z možnostjo enkratne obnovitve.

V Bruslju kot problematično izpostavljajo to, da predsednik ne odloča na podlagi jasnih meril, da v primeru zavrnitve sodni nadzor ni na voljo ter da je edini zaščitni ukrep nezavezujoče posvetovanje z nacionalnim sodnim svetom, ki je trenutno sestavljen v nasprotju z evropskimi standardi.

Poljski zakon o vrhovnem sodišču tako po oceni komisije ni združljiv s pravom EU, saj ogroža načelo neodvisnosti sodstva, vključno z nezamenljivostjo sodnikov.

Komisija še opozarja, da se s spornim novim sistemom upokojevanja sodnikov vrhovnega sodišča na Poljskem tvega resna in nepopravljiva škoda za neodvisnost sodstva na Poljskem, s tem pa tudi za pravni red EU.

Komisija je v povezavi z zakonom o vrhovnem sodišču poljskim organom v začetku julija letos poslala prvi opomin, sredi avgusta pa še drugega. Ker se ti niso ustrezno odzvali, je sedaj zadevo predložila sodišču.

Kritiki pravosodne reforme, ki jo izvaja vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost (PiS), oblastem očitajo, da je namen odstraniti vsakršno kritiko, a poljska vlada trdi, da želi zgolj očistiti sodišča korupcije.

Komisija sodišču predlaga obravnavanje po hitrem postopku, da bi bila končna sodba izdana čim prej. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi se položaj poljskega vrhovnega sodišča vrnil na stanje pred sprejetjem spornih zakonov.

Poljska je zaradi spornih ukrepov v pravosodju pod drobnogledom Bruslja od leta 2016. Komisija jo je na primer že napotila na sodišče zaradi zakona o splošnih sodiščih, konkretno zaradi diskriminacije na podlagi spola z uvedbo različnih starosti za upokojitev sodnic in sodnikov.

Po dveh letih neplodnega dialoga je komisija decembra lani predlagala tudi sprožitev sedmega člena pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici, ki krši temeljna evropska načela.

V okviru sedmega člena so članice doslej opravile dve zaslišanji Poljske, a konkretnih odločitev za zdaj niso sprejele. Trenutno tudi ni jasno, kako se bo ta proces nadaljeval.

Odločitev o napotitvi Poljske na sodišče zaradi spornega zakona o vrhovnem sodišču se je sicer pričakovala minulo sredo, ko je kolegij komisarjev razpravljal o tem vprašanju, a jo je komisija sprejela šele danes.

Zakaj se je zgodil ta zamik, v Bruslju niso pojasnili. Dejali so le, da odločitve sprejmejo, ko je nek primer zrel za to, pri čemer upoštevajo razvoj dogodkov. Poudarili so tudi, da kolegij pri odločanju o tem vprašanju popolnoma podpira prvega podpredsednika Fransa Timmermansa.

Med ugibanji, zakaj komisija odločitve o Poljski ni sprejela minulo sredo, je bilo neuradno slišati tudi navedbe o razhajanjih Timmermansa in predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja glede Poljske. Te sicer niso nove. Podobne neuradne informacije so v Bruslju krožile že pred poletnimi počitnicami.

Juncker se je sicer ob robu neformalnega vrha EU v Salzburgu pogovarjal s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim, ki se je pred tem sestal tudi s predsednico vrhovnega sodišča Gersdorfovo.