STA novice / Svet zavoda pri predlaganih spremembah zakona o RTVS vidi širša sistemska tveganja

Za zagotavljanje neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je potrebna kombinacija medsebojnih varovalk, ki so denimo pluralnost, interesna in politična neodvisnost pri imenovanju predstavnikov javnosti v organih upravljanja in dejanska neodvisnost in strokovna usposobljenost članov v organih upravljanja, so našteli v sporočilu za javnost. Kot pomembno vidijo tudi jasno razmejitev med strokovno-programskim odločanjem, delavsko participacijo, upravljanjem in nadzorom ter odgovornostjo posameznih organov.

Model, v katerem ima vlada izrazit vpliv na imenovanje ključnega nadzornega organa, hkrati pa ne zagotavlja jasnega, objektivnega in predvidljivega sistema financiranja, po prepričanju sveta ustvarja sistemsko tveganje za politično vplivanje ne glede na to, katera politična usmeritev je na oblasti. Kot še posebej zaskrbljujoči ocenjujejo ukinjanje zakonsko določene višine minimalne obveznosti države za sofinanciranje javne službe in tveganje vnovične politizacije organov upravljanja.

Ministrstvo za kulturo in urad za narodnosti, ki predstavljata ustanovitelja, so znova opozorili, da ustanovitelj še vedno ni izpolnil svoje obveznosti iz zakona o RTVS, ki mu nalaga sofinanciranje glasbene produkcije in narodnostnih programov. Spomnili so na likvidnostne težave zavoda, ki so se dodatno zaostrile z odločitvijo ministrstva za finance, da zmanjša limit zadolževanja pri državni zakladnici. Ta vprašanja je treba po pozivu sveta obravnavati tudi z vidika veljavne zakonodaje, sodnih odločitev in zahtev evropskega akta o svobodi medijev.

Predlagane spremembe po prepričanju sveta spreminjajo nekatere varovalke, ki so zagotavljale politično nevtralnost in strokovni nadzor nad delovanjem javnega medija. Predvidena sestava novega sedemčlanskega nadzornega sveta, v katerem bi kar sest članov imenovala vlada, se jim zdi resno tveganje za neodvisnost organa, ki v predlogu novele pridobiva obsežne finančne, kadrovske in nadzorne pristojnosti. Če naj bi novi sistem pomenil dvotirno upravljanje, bi moral biti nadzorni svet neodvisen nadzornik vodstva, ne pa podaljšana roka ustanovitelja oziroma vsakokratne izvršilne oblasti, so prepričani v svetu.

S predlagano ukinitvijo veččlanske uprave in prenosom ključnih pooblastil na generalnega direktorja bi se povečala koncentracija upravljavskih pristojnosti pri eni osebi, so posvarili. Sama izbira eno- ali veččlanskega poslovodnega organa ni ključna, če zakon zagotovi jasno razmejitev pristojnosti in odgovornosti ter učinkovite mehanizme medsebojnega nadzora. Po mnenju sveta generalni direktor ne sme postati tako močan, da bi svet zavoda izgubil dejanski vpliv na strateške programske usmeritve in na odločitve, ki imajo pomembne posledice za izvajanje programa.

Svet je stališče sprejel na dopisni seji 21. septembra.