STA novice / Vlada dala soglasje k rebalansu finančnega načrta ZZZS za letos

Rebalans predvideva uravnoteženo poslovanje zavoda v letošnjem letu v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu in brez zadolževanja ob koncu leta, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Rebalans predvideva 1,23-odstotno povečanje prihodkov predvsem zaradi rasti prihodkov iz prispevkov. Glede na realizacijo leta 2017 se prihodki večajo za 7,4 odstotka. Na prihodkovni strani so upoštevana sredstva, ki jih zavodu v letu 2018 zagotavlja državni proračun, in sicer 40 milijonov evrov na podlagi novele zakona o zdravniški službi za pokrivanje izdatkov za plače in nadomestil pripravnikom, sekundarijem in specializantom ter 18 milijonov evrov za tekočo porabo. Tu gre za izvedbo projekta za skrajševanje čakalnih dob in za nadaljevanje izvajanja enkratnih dodatnih programov za skrajševanje nedopustnih čakalnih dob iz leta 2017 tudi v letu 2018.

Odhodki pa bodo za 1,22 odstotka večji od načrtovanih, medtem ko se glede na realizacijo leta 2017 večajo za 7,44 odstotka. Predvideno je povečanje sredstev v višini sedem milijonov evrov za osnovno zdravstveno dejavnost in 28 milijonov evrov za specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Dokončna razporeditev sredstev bo sicer določena v postopku partnerskih dogovarjanj.

Vlada je danes sprejela tudi mnenje k predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom iz NSi. Predloga ne podpira, ker po njenih besedah nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu in obveznostim delodajalca, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Predlagana novela predvideva dve spremembi. Prva se nanaša na skrajšanje obdobja izplačevanja denarnega nadomestila iz sredstev delodajalca zaradi začasne nezmožnosti za delo v breme delodajalca od 16. dne zadržanosti od dela, medtem ko po zdajšnji ureditvi velja od 31. dne zadržanosti od dela.

Poleg tega naj bi imel ZZZS po predlogo pravico zahtevati od delodajalca povzročeno škodo le takrat, ko je bila bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, da je delodajalec namenoma ali iz hude malomarnosti opustil izvajanje ukrepov za varnost ali zdravje pri delu, ustrezne higiensko-sanitarne ukrepe ali druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi.